Lizbonska pogodba je v skladu s češko ustavo

Češko ustavno sodišče je danes presodilo, da je Lizbonska pogodba skladna s češko ustavo. Sodišče je s tem odpravilo še zadnjo pravno oviro za češko ratifikacijo dokumenta. Ratifikacijo Lizbonske pogodbe na Češkem mora zdaj podpisati še predsednik države Vaclav Klaus, to pa bo omogočilo uveljavitev nove evropske pogodbe. "Lizbonska pogodba v svoji celoti ni v nasprotju s češkim ustavnim redom," je v Brnu, kjer ima sedež ustavno sodišče, dejal njegov predsednik Pavel Rychetsky, poročajo tuje tiskovne agencije. Kdaj bo Klaus podpisal pogodbo, s čimer se bo zaključil postopek ratifikacije dokumenta, še ni znano. Ta teden naj bi sicer češki predsednik odpotoval na obisk v ZDA.

Lizbonska pogodba bo lahko v celotni EU v veljavo stopila, šele ko bo vseh 27 držav članic v Rimu deponiralo ratifikacijske dokumente, in sicer prvi dan naslednjega meseca. Če bo postopek na Češkem sklenjen ta mesec, bi lahko bila pogodba tako uveljavljena 1. decembra.

Pobudo za presojo skladnosti Lizbonske pogodbe s češko ustavo je konec septembra vložila skupina 17 evroskeptičnih senatorjev. To je bilo že drugič, da je sodišče presojalo o skladnosti Lizbonske pogodbe s češko zakonodajo. Ustavno presojo nove evropske pogodbe je namreč že aprila lani zahteval zgornji dom češkega parlamenta, senat, da bi jasno zagotovili, da pogodba ne posega v češko ustavno ureditev. Ustavno sodišče je novembra lani razsodilo, da je pogodba v skladu z ustavo, vendar je tedaj odločalo le glede nekaterih spornih členov pogodbe in ne o celotni pogodbi.

Oba domova češkega parlamenta sta nato pogodbo potrdila, vendar je do zaključka postopka manjkal še podpis predsednika Klausa. Ta je najprej vztrajal, da ratifikacijske listine ne bo podpisal, dokler se o pogodbi na ponovnem referendumu ne bodo izrekli Irci. Tik pred irsko potrditvijo Lizbonske pogodbe je pobudo za presojo ustavnosti vložila skupina senatorjev in Klaus je napovedal, da bo s podpisom čakal do odločitve ustavnega sodišča. Vmes je evroskeptični češki predsednik postavil še eno zahtevo. Vztrajal je, da mora biti Češka izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, ki je del nove evropske pogodbe, češ da bi lahko na podlagi listine prišlo do vračanja premoženja, ki je bilo z Beneševimi dekreti po drugi svetovni vojni odvzeto Sudetskim Nemcem.

Evropski voditelji so na srečanju pretekli četrtek in petek v Bruslju Klausovi zahtevi ugodili. Češka je tako podobno kot Poljska in Velika Britanija, izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah. Omenjeni državi sta sicer izvzetje dosegli v času pogajanj o pogodbi. Češki predsednik pa je po sprejetju sklepa na vrhu EU obljubil, da za svoj podpis pod pogodbo ne bo postavljal nobenih pogojev več. (STA, mh)