Alkohol hujši od marihuane in LSD-ja

Alkohol in cigarete so bolj škodljive od ekstazija, marihuane in LSD-ja in zaradi tega ne bi smeli delati razlik med legalnimi in nezakonitimi mamili oziroma bi morali na seznam škodljivih mamil uvrstiti tudi alkohol in cigarete, je v grobem povzetek izjave profesorja Davida Nutta, še pred dnevi predsednika britanskega vladnega svetovalnega odbora za zlorabe mamil (ACMD) na nekem predavanju na londonski univerzi King's College. Nutt je predlagal, da bi morali alkohol uvrstiti na peto mesto po škodljivosti in to takoj za heroinom, kokainom, hipnotiki oziroma sredstvi za spanje in opijem, nikotin bi moral pristati na devetem mestu, marihuana, ekstazi in LSD pa bi morali na lestvici škodljivosti mamil zasesti 11., 14. in 18. mesto. Ugledni profesor je zaradi takšnega stališča izgubil zaupanje britanskega ministra za notranje zadeve Alana Johnsona, ki ga je zato minuli petek po hitrem postopku odstavil.

Vedno vroča tema kriminalizacije/legalizacije mamil je zato te dni v Veliki Britaniji spet zelo aktualna, saj odstavitev uglednega znanstvenika poleg že znanih pro in kontra debat o smiselnosti deklasifikacije ali celo legalizacije takoimenovanih "mehkih" drog odpira še kako pomembno vprašanje zaupanja med politiko in znanstveniki oziroma med politiko in neodvisnimi strokovnimi priporočili.

David Nutt je potem, ko se je del javnosti ostro odzval na njegove izjave, češ kako je mogoče, da človek, ki bi moral narod zaščititi pred mamili, študentom predava, da ta niso pogubna, pojasnil, da seveda ni govoril o tem, da mamila niso škodljiva, ampak je želel opozoriti na veliko večja tveganja pri konzumiranju alkohola in nikotina. Znana je tudi Nuttova izjava z začetka leta, da jemanje ekstazija ni nič nevarnejše od jahanja, kajenje marihuane pa da predstavlja razmeroma majhno tveganje za psihična obolenja v primerjavi z raznimi drugimi aktivnostmi. "Nihče ne trdi, da mamila niso nevarna, toda izvzemanje alkohola in nikotina in njuna umestitev med legalne droge je umetna delitev," je prepričan britanski profesor David Nutt.

Toda profesor Nutt je šel v svojih izjavah še dlje in dregnil v še dokaj svežo rano oziroma neuspel eksperiment deklasifikacije marihuane iz skupine B v skupino C leta 2004. Kot je znano je takratna vlada premiera Tonyja Blaira upoštevala priporočila vladnega svetovalnega odbora za zlorabe mamil (ACMD), naj konopljo reklasificirajo v skupino C, ker je manj nevarna od substanc s katerimi so jo izenačevali do takrat. V poročilu ACMD-ja pa je bilo kljub temu jasno zapisano, da konoplja je škodljiva, kar je poudaril tudi takratni predsednik ACMD-ja, profesor Sir Michael Rawlins: “Priporočilo, da bi konoplja morala biti reklasificirana nikakor ne pomeni, da ni škodljiva. Povezana je z nekaterimi zdravstvenimi tveganji, toda naš svet zaključuje, da so ta tveganja manjša kot pri ostalih drogah iz razreda B, kot na primer pri amfetaminih.” Poročilo je še poudarjalo, da občasna raba marihuane navadno ne pomeni znatnega tveganja za zdravje, lahko pa pomeni nevarnost za ljudi s poškodbami srca ali mentalnimi problemi. Redna uporaba se lahko konča z odvisnostjo, čeprav je potencial razvoja odvisnosti pri konoplji manjši, kot pri ostalih drogah iz skupine B.

Eksperiment deklasifikacije marihuane v Veliki Britaniji zaradi različnih razlogov ni uspel oziroma se je britanska vlada zaradi večih razlogov, med drugim naj bi se mladina vedla, kot da je marihuana legalizirana, odločila, da konopljo spet umesti v skupino B, kar je pri profesorju Davidu Nuttu naletelo na odkrito kritiko, saj je po njegovem mnenju vlada lani to storila izključno zaradi političnih razlogov in v nasprotju s priporočili ACMD-ja, ki ga je še pred dnevi vodil prav David Nutt.

Britanski notranji minister Alan Johnson odločitev o odstavitvi uglednega profesorja utemeljuje z argumentum, da bi si javnost lahko Nuttove besede razlagala napačno in bi predvsem mladi mislili, da jim ekstazi, marihuana ali LSD ne morejo škoditi, kar bi posledično lahko pripeljalo do novih zasvojenosti s trdimi drogami. Z Johnsonom se strinja tudi britanski premier Gordon Brown, nekaj članov britanskega parlamenta, del javnosti, pa tudi nekateri znanstveniki, čeprav je med slednjimi več tistih, ki so nad ravnanjem notranjega ministra ogorčeni. Vladni svetovalni odbor za zlorabe mamil sta iz protesta zaradi odstavitve profesorja Nutta zapustila še dva člana, ugledna zdravnika, saj se zdi, da je bila odstavitev povsem politične narave, kar na nek način potrjujejo tudi nedavne besede premiera Browna: "Svetovalci svetujejo, ministri pa morajo sprejemati odločitve. Menim, da se je Alan Johnson pravilno odločil, kajti ne smemo pošiljati dvoumnih sporočil. Znanstveni nasveti so zelo pomembni in zelo jih cenimo. To se jasno vidi pri prašičji gripi, podnebnih spremembah in različnih okoljskih problemih. Toda v interesu javnosti je, da pokažemo, da je naša politika do mamil in problemov, ki jih mamila povzročajo v družbi, brezkompromisna." Da ima politika in ne stroka glavno in zadnjo besedo, ko gre za politiko do mamil, je britanski premier Brown podkrepil še z besedami: "Mladim ne smemo poslati sporočila, da je v redu, če eksperimentirajo z mamili in preidejo na trše droge. Mladim moramo poslati sporočilo, da je to nesprejemljivo. Gre za to, da smo dobili priporočila, naj ne reklasificiramo kanabisa (lansko leto iz C skupine nazaj v B skupino op. avtorja), a tega nismo sprejeli. Gledati moramo širše in se ne omejiti zgolj na nasvete strokovnjakov. Gre za vpliv na mlade ljudi, da jim dopovemo, da so mamila škodljiva in nesprejemljiva." Nuttovo nenehno nestrinjanje, je še poudaril premier Brown, pa je spodkopavalo vladno sporočilo glede mamil.

Med stroko je zato završalo, kajti vlada ne le, da ne upošteva priporočil ACMD-ja, ampak se niti ne spusti v argumentirano debato o tej zadevi. Postavlja se izredno pomembno vprašanje vladnega pristopa do neodvisnih strokovnih priporočil, njihove vloge in to vprašanje najbrž ni omejeno zgolj na Veliko Britanijo. Strokovnjaki se sprašujejo, ali ne bo ta incident ustvaril prepada med strokovnjaki in politiki in najboljšim strokovnjakom preprečil, da bi svoje znanje v prihodnosti še nudili politiki. "Gre za pomembno vprašanje zaupanja - vlade morajo strokovnjakom zaupati, da jim bodo svetovali po najboljših močeh in bili pri tem karseda natančni, prav tako pa morajo strokovnjaki zaupati vladam, da bodo te upoštevale njihova priporočila ter da bo njihovo medsebojno delovanje kar najbolj transparentno," je za britanski časnik Guardian dejal Mark Walport, član premierovega Sveta za znanost in tehnologijo.

Največji greh profesorja Davida Nutta je bil očitno torej ta, da je prekoračil mejo, ko je kritiziral ministre, ker niso upoštevali njegovega priporočila oziroma kot se je sam izrazil, razvrednotili in popačili so znanstvene dokaze o prepovedanih in legalnih mamilih, hkrati pa niso postregli niti z enim samim pojasnilom, zakaj so se odločili ignorirati priporočila stroke. Bo že tako, da imajo bržkone prav tisti, ki trdijo, da se politika rada "skrije" za stroko zgolj takrat, ko ji to ustreza.

Sicer pa je vojno proti alkoholu, podobno, kot jo že leta vodi proti nikotinu, nedavno napovedala Svetovna zdravstvena organizacija. Njen cilj je spremeniti stališče družbe do dovoljene odvisnosti od alkohola.