Referenduma o sodniških plačah ne bo

Ustavno sodišče je na zahtevo DZ danes soglasno odločilo, da bi z zavrnitvijo novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi na referendumu nastale protiustavne posledice. Ustavno sodišče je z današnjo odločbo dalo ustavnim vrednotam prednost pred pravico do referenduma.

"Ustavno sodišče je presodilo, da je treba dati ustavnim vrednotam, ki bi bile prizadete z zavrnitvijo zakonov na referendumu, prednost pred pravico do referenduma. Nadaljevanje protiustavnega stanja, ki bi ga povzročila zavrnitev zakonov na referendumu, bi bilo namreč ustavnopravno nevzdržno, še posebej z vidika vloge, ki jo ima sodna oblast v pravni državi ter zlasti pri varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik.

S prvim odstavkom 21. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi je ustavnemu sodišču zaupano, da na zahtevo državnega zbora oceni, ali bi bile z odložitvijo uveljavitve oziroma z zavrnitvijo sprejetega zakona na referendumu prizadete tako pomembne ustavne vrednote, da bi bilo zaradi tega dopustno poseči v človekovo pravico do referendumskega odločanja. "Te določbe ni dopustno razlagati tako, da bi državnemu zboru omogočala zlorabo oziroma izigravanje njegove pristojnosti tako, da bi bila izničena človekova pravica do referenduma. Tega ustavno sodišče ne bi dopustilo," je navedel Tratnik. Kot je pojasnil, je ustavno sodišče z odločbo U-I-159/08 11. decembra lani že drugič ugotovilo protiustavnost zakonske ureditve plač sodnikov. Državni zbor je za odpravo protiustavnega stanja sprejel noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, vendar zakona zaradi vložene zahteve za zakonodajni referendum še ne veljata. To po Tratnikovih navedbah pomeni, da se zaradi neizvršitve odločbe ustavnega sodišča nadaljuje protiustavno stanje, ugotovljeno že s prejšnjo odločbo ustavnega sodišča iz leta 2006, s čimer DZ krši načela pravne države in načelo delitve oblasti.

Kot je poudarilo ustavno sodišče v odločbi št. U-I-159/08, iz načela delitve oblasti izhaja zahteva po enakovrednosti vseh treh vej oblasti, zato mora biti položaj sodne oblasti in sodnikov kot nosilcev te oblasti urejen primerljivo s položajem nosilcev drugih vej oblasti, tako da sta zagotovljeni neodvisnost sodnikov in avtoriteta sodne oblasti. Ti ustavnopravni vrednoti nista sami sebi namen, temveč sta v pomembni vlogi zagotavljanja človekove pravice do sodnega varstva in sta dva izmed temeljnih pogojev delovanja demokratične in pravne države. Zato gre tako za spoštovanje odločb ustavnega sodišča, kar je že samo po sebi pomembna ustavnopravna vrednota, kot tudi za zagotovitev enega izmed temeljnih pogojev za učinkovito izvrševanje sodne oblasti in s tem za učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je poudaril predsednik ustavnega sodišča. Navedenim ustavnim vrednotam po njegovo stoji nasproti ustavna pravica do referenduma. "Razlogi, s katerimi se utemeljuje zahteva za razpis referenduma, ne kažejo, da bi bila sprejeta zakona protiustavna," je navedel Tratnik. (STA, mh)