Išče se najstarejša izdaja zbirke

Te dni se najbrž najde kar nekaj Britancev, ki brskajo po podstrešjih, zaprašenih knjižnih policah, kleteh, bukvarnah in dobrodelnih trgovinah v upanju, da najdejo redko in trenutno zelo iskano najstarejšo zbirko enciklopedije Britannice. Družba Encyclopaedia Britannica Inc. želi namreč proslaviti najnovejšo izdajo enciklopedije in sicer z lovom na popolno prvo izdajo Encyclopaedie Britannice. Napisana leta 1768 in v celoti izdana leta 1771 med drugim ponuja 40 strani, posvečenih boleznim konj, 40 strani o algebri, preberemo si lahko, da je napenjanje oziroma vetrove mogoče pomiriti s pihanjem dima skozi danko, bralca na primer pouči, da se vrsta homo sapiens deli na pet podvrst; na ameriško, evropsko, aziatsko, afriško in pošastno človeško vrsto, in še in še.

Kot je znano so trije prvi zvezki oziroma knjige nastale v Edinburghu in so plod dela urednika, vrezovalca in tiskarja. Od leta 1768 do 1771 je vsak teden izšlo nekaj gesel in tako pravzaprav ta enciklopedija, ki jo tudi danes redno dopolnjujejo, izhaja že 241 let. "Za tiste čase je bil to velik projekt in bilo bi čudovito, če bi našli koga, ki jih še ima na policah ali skrite kje na podstrešju," je za britanski časnik Guardian dejal upravni direktor Encyclopaedie Britannice Ian Grant.

Vsebina prve zbirke omogoča vpogled v to, kako močno so se spremenile prioritete človeka od 18. stoletja do zdaj, pri britanskem časniku Daily Telegraph pa so ob tej priložnosti izbrskali deset, za današnji čas, zanimivih in precej čudnih dejstev;

- Konzumiranje čokolade

Čokolada je bila luksuz in tablice čokolade ter kakavovo pasto pa je bilo prepovedano uvažati iz tujine. Dovoljeno pa jo je bilo delati doma za domačo uporabo, a le če je posameznik o tem tri dni prej obvestil dacarja, narediti pa so je morali nič manj kot 25 kilogramov.

- Afrodizijaki

Špageti ali dolgi rezanci so prišli iz Italije, kjer je bila hrana "zelo v modi". Uporabljali so jih predvsem v juhah in gostih zelenjavnih juhah, da bi razvneli željo po spolnosti ali dosegli spolno zadovoljitev.

- Ljudje in pošasti

Vrsta homo sapiens je razdeljena na pet podvrst; na ameriško, evropsko, aziatsko, afriško in pošastno človeško vrsto.

- Medicina

Napenjanje oziroma vetrove je mogoče ozdraviti s pitjem kamiličnega čaja in pihanjem dima iz pipe "skozi danko". Obisk zobozdravnika je pomenil dobesedno "zadnjične muke", kajti zobobol so zdravili s pitjem odvajal ali puščanjem krvi iz podplatov. "Če je zob gnil, je živec, ki je vir bolečine, najbolje izžgati, luknjo pa zapolniti z mešanico voska in "maslicha" ali pa, francoski način je, da se luknja zapolni z drugim človeškim ali živalskim zobom primerne velikosti."
Pitje čaja ali kave je bilo splošno zdravilo za zdravljenje zapeke. Če to ni pomagalo, so segreli vino, vanj pa namočili kamilične cvetove in dodali še sladkor.

- Petrolej

Uporabljali so ga kot mazilo za boleče ude in z njim poskušali ozdraviti paralizo

- Avstralija in Nova Zelandija

Kljub temu, da sta bili obe že odkriti, je Enciklopedija njun obstoj zabeležila šele, ko sta bili kolonizirani.

- Kalifornija

Ameriško državo Kalifornijo (California) so črkovali z dvema l-jema (Callifornia), opisana pa je kot "velika država v Britanskih Antilih. Ne ve se, ali gre za otok ali polotok".

- Sončni sistem

Zapisali so, da je sončni sistem sestavljen iz šestih planetov. Urana, Neptuna in Plutona še niso odkrili.

- Nova Anglija

Boston, največje mesto Nove Anglije, je imelo veliko angleških značilnosti. Zapisano je, da ga branijo grad in obrambne terase (platforme na stolpih in bastijah)

- Sir

V Veliko Britanijo je bilo z Irske prepovedano uvažati sir. Parmezan je bil priljubljen v tujini, še posebej v Franciji.

Če se bo najstarejša zbirka le našla, bo njen lastnik v zameno zanjo med drugim dobil repliko te tridelne enciklopedije iz leta 1768, omejeno izdajo (samo 500 izvodov na svetu) Enciklopedije Britannice 2010, ki obsega 32 knjig in je vredna 2600 britanskih funtov, ter enoleten brezplačen dostop do spletne izdaje Britannice. Upravni direktor Encyclopaedie Britannice Ian Grant in njegova ekipa so prepričani, da bo lov na najsterjšo izdajo obrodil še marsikateri izvod katere od bolj nenavadnih izdaj, na primer posebej dragocene izdaje iz leta 1911, za katero so gesla prispevali Albert Einstein, Bertrand Russel in Siegmund Freud.