Slovenija in Rusija podpisali sporazum o plinovodu Južni tok

Predsednika slovenske in ruske vlade, Borut Pahor in Vladimir Putin, sta v Moskvi podpisala sporazum o sodelovanju pri izgradnji in uporabi plinovoda Južni tok v Sloveniji, poročajo tuje tiskovne agencije. S slovensko-ruskim sporazumom se zaokroža trasa plinovoda, h kateremu so že pristopile Italija, Grčija, Bolgarija, Srbija in Madžarska. Plinovod Južni tok naj bi začel delovati v letu 2015, ko naj bi plin dobili tudi slovenski odjemalci.

Slovenija in Rusija sta sporazum o plinovodu Južni tok - skupen projekt ruskega Gazproma in italijanskega Enija - dorekli prejšnji petek. Pogovori o sodelovanju Slovenije pri ruskem projektu so se začeli spomladi leta 2008. Sporazum mora sicer ratificirati še državni zbor. Skladno s sporazumom bosta družbi Gazprom in Geoplin plinovodi ustanovili skupno podjetje, v katerem bosta imeli vsak polovični delež, sedež družbe, ki bo upravljalo oz. gradilo slovensko traso Južnega toka, pa bo v Sloveniji.

Skupno podjetje bo moralo prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Skupno podjetje tudi ne bo imelo posebnega davčnega statusa, ki so ga več mesecev želeli na ruski strani. Podjetje bo tako upravičeno do nadomestila izpada v primeru dodatnih davčnih obremenitev, a le dokler to še dopuščajo evropska pravila državne pomoči.

Še vedno pa ni znano, kje bo potekala trasa čez Slovenijo, več bo pokazala študija o izvedljivosti projekta - pripravljata jo Gazprom in Geoplin plinovodi -, ki bo rezultate predvidoma dala prihodnje leto.

Študija je odvisna od vrste predpostavk, med drugim od smeri, po kateri bo krak prišel v Slovenijo, ali naj bi potekal severno ali zahodno od Ljubljane (in bo navezan ali na italijansko ali avstrijsko omrežje), kakšne bodo predvidene količine, ki se bodo pretakale prek plinovoda. Po pričakovanjih pa bo v Slovenijo prišel krak iz Srbije oz. z Madžarske.

Po plinovodu Južni tok naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov plina. Projekt je ocenjen na okoli deset milijard evrov, po nekaterih ocenah bi se številka lahko povzpela do 20 milijard evrov.

Južni tok po načrtu sestavljala dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, v Italijo pa bo šel tudi krak, ki se bo iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo.

Gazprom se bo sicer o pristopu k projektu Južni tok še pogajal z Avstrijo, Hrvaško in Romunijo.

Rusija želi s projektom Južni tok, pa tudi s plinovodom Severni tok - ta bo potekal pod Baltskim morjem, od ruskega Vyborga do nemškega Greifswalda - okrepiti prisotnost na evropskih trgih. Evropi naj bi zagotovil zanesljivejšo in varnejšo oskrbo z zemeljskim plinom, saj bo zaobšel Ukrajino, s katero se je Rusija v zadnjih letih večkrat znašla v t.i. plinskih sporih.

Premier Pahor si bo popoldne v Moskvi ogledal še nogometno tekmo med slovensko in rusko reprezentanco v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2010 v Južnoafriški republiki. (STA, mh)