Časovna banka deluje

Časovna banka Slovenije, ki jo je ustanovilo istoimensko društvo, omogoča povezovanje ljudi preko menjave časa oz. menjave dela. Člani si storitve med seboj izmenjujejo po načelu ura za uro in ne za denar ali kot dar, je pojasnil predsednik društva Slavko Gaber. Vložena ura se v banki zabeleži, v zameno pa lahko dobimo storitev, ki jo potrebujemo.

Idejni oče časovnega bančništva je profesor Edgar Cahn, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja razvil nov pristop k socialni državi in družbeni pravičnosti, v Sloveniji pa se je ideja o časovni banki porodila med študenti Pedagoške fakultete v Ljubljani, je na novinarski konferenci dejal Gaber, sicer profesor na omenjeni fakulteti. Časovna banka, kot pojasnjuje, omogoča izmenjavo dela, ki ga radi opravljamo in smo ga pripravljeni opraviti za druge, za delo, ki ga potrebujemo in ga drugi lahko opravijo za nas. Banka deluje na spletnem portalu www.casovnabanka.si, kjer se uporabniki registrirajo in oddajo svojo ponudbo storitve ali povpraševanje po storitvi, ki jo potrebujejo. Posamezniku se na individualnem računu tako beležijo ure za opravljene storitve, te pa lahko zamenja za storitve, ki jih ponujajo drugi.

Pri tem je po Gabrovih besedah mogoč širok spekter menjav, povezovanje med ljudmi in oblikovanje vzajemnosti, ki ga potrebujemo tudi v Sloveniji. Kot je prepričan, v času ekonomske krize namreč potrebujemo "različne, drugačne pristope, ne zgolj ponovno iskanje odgovorov na izzive časa le skozi trg, skozi običajno delitev dela, skozi poskuse podaljševanja delovne dobe, skozi povečevanje učinkovitosti". "Naša ideja ni nastopiti proti trgu, ne namesto njega vzpostaviti neko drugo obliko menjave med ljudmi, ampak običajni menjavi dodati nekaj elementov," je pojasnil Gaber. Po njegovem prepričanju je mogoče vzpostaviti tudi drugačne oblike povezovanja med ljudmi, "takšne, ki omogočajo različnim ljudem, tudi tistim, ki ostanejo zunaj trga delovne sile, da se vključijo, da tudi sami kaj prispevajo in od drugih tudi kaj dobijo".

Več informacij o časovni banki bodo zainteresirani lahko dobili v času uradnih ur na sedežu društva v prostorih Pedagoške fakultete v Ljubljani ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 19. uro ter ob sredah med 8. in 11. uro. Prav tako pa bodo v naslednjih dveh tednih začele delovati info točke v Ljubljani, kjer bodo uporabniki, ki sicer nimajo dostopa do spletnega portala tudi oddali svojo ponudbo in povpraševanje. Po Gabrovih navedbah je v banko vključenih 30 članov, v njej pa je trenutno 29 ponudb storitev in 19 povpraševanj po storitvah. Kot je dejal, so že spletli začetno mrežo in vzpodbudili širjenje ideje v druge konce Slovenije, zato v mesecu dni pričakuje odprtje časovne banke v Šentjurju, pozneje pa tudi v Mariboru, Škofji Loki in Novi Gorici. Idejo časovne banke bodo po njegovih napovedih predstavili tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, želijo pa si, da bi časovna banka delovala vsaj v desetih krajih po Sloveniji.

Dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani Janez Krek je ob tem dejal, da projekt odgovarja na izzive novega časa, omogoča nov način sodelovanja in izmenjave tistega, kar nekdo v naši družbi zna. (STA, mh)