Stotisoči na pogrebu patriarha Pavleta

Žalnih slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki pravoslavnih cerkva, Vatikana ter domači in tuji politiki, med njimi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.

Po liturgični slovesnosti v saborni cerkvi v Beogradu, kjer so bili posmrtni ostanki patriarha od njegove smrti, je pogrebni sprevod z odprto krsto s truplom Pavleta krenil do okoli dva kilometra oddaljenega hrama sv. Save, največje srbske pravoslavne cerkve, kjer je potekala pogrebna maša.

Po maši je sprevod krenil proti samostanu Rakovica, ki izvira iz 16. stoletja in se nahaja kakih deset kilometrov od središča Beograda, kjer so Pavleta pokopali. Bogoslužje ob pokopu sta vodila carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. in črnogorski metropolit Amfilohije, ki sta ob tem tudi prebrala sporočilo moskovskega patriarha Kirila.

Pokopa so se udeležili še srbski predsednik Boris Tadić, premier Mirko Cvetković, predsednica parlamenta Slavica Djukić-Dejanović ter nekdanji premier Vojislav Koštunica in premier Republike srbske Milorad Dodik. Sam pokop je bil sicer skromen in je potekal brez navzočnosti javnosti.

Sprevod, v katerem so krsto spremljali najvišji predstavniki pravoslavne cerkve in častna straža iz elitne vojaške enote, je sicer po poročanju srbske tiskovne agencije Beta spremljalo več sto tisoč ljudi, ki so v tišini postali na ulicah.

Po ocenah policije se je žalnih slovesnosti udeležilo 600.000 ljudi, ki so v ta namen v Beograd pripotovali iz vse Srbije in sosednjih držav, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Na izrecno željo umrlega patriarha so se na pogrebnih slovesnostih povsem odpovedali cvetju oz. vencem. Že zgodaj zjutraj so zaradi pogreba središče Beograda zaprli za ves promet.

Zaradi smrti Pavleta so srbske oblasti že v nedeljo odredile tridnevno državno žalovanje. Šole so zaprte, številni državljani pa so se na priporočilo vlade danes odločili na neplačan dopust, da se se lahko udeležili pogrebnih slovesnosti. Tudi srbski parlament v znak žalovanja za patriarhom danes ne zaseda, z dela prostim dnevom žalovanja se mu poklanjajo tudi v Republiki srbski.

V Beogradu so bili na pogrebu tudi predstavniki vrste pravoslavnih cerkva, tudi ruske, papeža Benedikta XVI. pa je zastopal kardinal Angelo Sodano. V vatikanski delegaciji je bil med drugim slovenski jezuit in sodelavec Papeškega sveta za edinost kristjanov Milan Žust. V imenu Slovenske škofovske konference so se pogreba glede na napovedi udeležili mariborski nadškof Franc Kramberger, Janez Lesnika in Anton Rojc.

Patriarhu Pavletu so se danes poklonili tudi v Sloveniji. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Peran Bošković je ob 10. uri v Ljubljani vodil molitev za pokojnega. Beograjski nadškov Stanislav Hočevar pa je danes ob pogrebu patriarha Pavleta po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal, da se je Pavle želel sestati s papežem, zaradi ohranjanja enotnosti Srbske pravoslavne cerkve pa te svoje želje ni želel vsiljevati drugim.

Hočevar je prav tako izrazil upanje Rimskokatoliške cerkve, da bo na čelu Srbske pravoslavne cerkve tudi po Pavletu, ki se je po nadškofovih besedah zavzemal za enotnost kristjanov, prišel nekdo, ki bo imel "občutek za to dimenzijo svetosti, hkrati pa občutek za potrebe časa, da bi lahko za Božjo slavo, v korist ljudi in celotne Evrope, čimbolje sodelovali".

Patriarh Pavle je pri 95 letih umrl v nedeljo v vojaški bolnišnici v Beogradu. Patriarh Pavle je imel več let težave z zdravjem, zaradi česar so ga že večkrat sprejeli v bolnišnico. Od 13. novembra 2007 je bil na zdravljenju na vojaški medicinski akademiji v Beogradu, kjer je tudi umrl. Srbska pravoslavna cerkev podrobnosti o njegovi bolezni ni nikoli razkrila.

Patriarh Pavle je zaradi slabega zdravja oktobra lani že zaprosil za razrešitev, vendar je zbor patriarhije Srbske pravoslavne cerkve novembra odločil, da bo Pavle na položaju ostal do smrti. Kdaj bo izvoljen njegov naslednik, zaenkrat še ni znano.

V srbskih medijih se medtem že pojavljajo ugibanja o nasledniku patriarha Pavleta. Pogoje za imenovanje na položaj naj bi izpolnjevalo več kot 30 škofov, kot najverjetnejša kandidata pa se po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA omenjata črnogorski metropolit Amfilohije, ki je bil že doslej namestnik patriarha Pavleta in njegove naloge opravlja tudi po njegovi smrti, ter škof Bačke Irinej. Po pravilih Srbske pravoslavne cerkve morajo novega patriarha izvoliti najkasneje do 15. februarja. (STA, lpč)