Pasivno pitje
© Borut Peterlin
Vsem je jasno, da čezmerno pitje alkohola ni zdravo. V Evropi zaseda celo tretje mesto na seznamu tveganj za zdravje, takoj za tobakom in zvišanim krvnim tlakom ter pred čezmerno telesno težo in zvišano vrednostjo holesterola. Če bi šlo zgolj za zdravje in počutje (polnoletnega) posameznika, ki pije in ki se je za to zavestno odločil, se pristojni ne bi smeli vmešavati v njegovo zasebnost. A ker škodljive posledice uživanja alkohola precej presegajo sfero zasebnosti popivajočega posameznika, se na mednarodni ravni in v posameznih državah zadnje čase krepijo pozivi k ukrepanju. Ključno je spoznanje, da posledice čezmerne rabe alkohola občuti družba kot celota, zaradi povečanih izdatkov za zdravstvo in zmanjšane delovne sposobnosti čezmernih pivcev, še bolj pa jih občutijo posamezniki, ki so v stiku s pivcem. Lahko gre za družinske člane, izpostavljene nasilju, za žrtve vandalizma, žrtve prometnih nesreč ... Gre torej za »okoljsko škodo« zaradi uživanja alkohola. Ta škoda se v zadnjem času vse pogosteje označuje kot »pasivno pitje«.
Okoljska škoda