Leto kasneje

Pred natanko letom dni je mandat nastopila ministrska ekipa pod vodstvom premiera Boruta Pahorja, s čimer smo dobili deveto vlado od osamosvojitve. V prvem letu delovanja vlade, ki je mandat nastopila v času gospodarske krize, je prišlo do prve rekonstrukcije ministrske ekipe, odmevala pa so tudi nekatera razhajanja med koalicijskimi strankami. Na državnozborskih volitvah 21. septembra lani je namreč zmagala do tedaj opozicijska stranka Socialnih demokratov, ki jo je podprlo 30,45 odstotka volivk in volivcev. Nekdanja največja vladna stranka SDS se je z 29,26 odstotka glasov uvrstila na drugo mesto. V parlament so se uvrstili še Zares, DeSUS, SNS, SLS in LDS.

Po volitvah je Borut Pahor kot predsednik relativne zmagovalke volitev začel pogovore o sestavi nove vladne koalicije. Tudi na formalni ravni se je nadaljevalo sodelovanje s strankama Zares in LDS, s katerima so se SD pred volitvami povezali v tako imenovani levi trojček. Pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe so se nadaljevala med SD, Zares, LDS in DeSUS. Do prvih zapletov je prišlo, ko je predsednik DeSUS Erjavec pogajanja začasno prekinil, saj Pahor ni pristal na njegov pogoj, da bi v prihodnji vladi še naprej vodil obrambno ministrstvo. Sodelovanje DeSUS v vladni koaliciji je sicer še nekaj časa ostalo vprašljivo, predvsem zaradi kadrovskih rešitev.

Medtem je predsednik republike Danilo Türk 3. novembra lani Pahorja tudi uradno predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade. Državni zbor ga je izvolil 7. novembra. Listo kandidatov je Pahor predsedniku državnega zbora predal 13. novembra lani, isti dan pa so predsedniki vseh štirih koalicijskih strank podpisali sporazum o sodelovanju v vladi. Državni zbor je ministrsko listo podprl 21. novembra 2008, s čimer je Slovenija dobila deveto vlado od osamosvojitve države.

Ker je vlada mandat nastopila v času, ko je svet zajela gospodarska in finančna kriza, se je po imenovanju odpovedala "stotim dnem miru", v katerih običajno opozicija vladi omogoči vzpostavitev oblasti in prevzem odgovornosti. Tudi prve interpelacije je bila nova vlada deležna kmalu, pol leta po nastopu mandata. Vložili so jo poslanci SDS zaradi po njihovem mnenju neustreznega izvrševanja odločbe ustavnega sodišča v zvezi z izbrisanimi. Kresalova je interpelacijo v državnem zboru 1. aprila uspešno prestala. V prvem letu mandata nove vlade je prišlo tudi do prve rekonstrukcije. Oktobra je namreč odstopila ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner, kot razlog za to odločitev pa navedla zdravstvene in osebne razloge. Za njenega naslednika je bil imenovan širši javnosti doslej neznani Henrik Gjerkeš. Obeta pa se še ena menjava v vladni ekipi, saj je odstop napovedal tudi minister za zdravje Borut Miklavčič. Potem ko je prestal možgansko kap, je namreč ocenil, da svojega dela ne more več opravljati, saj vlada potrebuje ministre, "ki zmorejo delati 12 ur dnevno".

Prva rekonstrukcija vlade pa je povzročila huda trenja v eni izmed koalicijskih strank, DeSUS. Postopku imenovanja Gjerkeša je namreč nasprotoval poslanec te stranke Vili Rezman, s stališči poslanca pa je soglašal tudi vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič. Svet DeSUS je nato konec oktobra sprejel sklep, da poslancu Rezmanu stranka odreka gostoljubje. Ker Žnidaršič tega sklepa ni upošteval, je predsednik stranke Karl Erjavec napovedal svoj odstop, če kot vodja poslanske skupine ne bo odšel Žnidaršič. Pet poslancev DeSUS je nato sklenilo, da svojega vodjo zamenjajo. Trenutno sicer še ni mogoče napovedati, ali bo dogajanje v DeSUS vplivalo na razmerje sil med koalicijo in opozicijo.

V prvem letu mandata je prišlo tudi do nekaterih razhajanj med koalicijskimi strankami. Med drugim je izbruhnilo aprila, potem ko je NLB odobrila podaljšanje kredita Infond Holdingu. V Zaresu so tedaj od vlade zahtevali ukrepanje, odprli pa tudi vprašanje morebitnega izstopa iz koalicije. Gospodarski minister Matej Lahovnik pa je zagrozil z odstopom. Vlada je nato sprejela nekaj sklepov glede kreditiranja menedžerskih sporov, zato so se strasti v koaliciji pomirile.

Usoda koalicije je bila nekaj časa negotova tudi septembra, ko so v DeSUS vztrajali, da vlada ne sme zamrzniti pokojnin. Napovedali so, da bodo v tem primeru glasovali proti predlogu državnega proračuna, kar bi po njihovih ocenah lahko pripeljalo do politične krize. Na koncu je vlada sprejela kompromisno rešitev in pokojnine le delno zamrznila.

V prvem letu mandata vlade je izbruhnila tudi afera Ultra, zaradi katere je bila negotova usoda predsednika Zaresa in ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča. Golobič je namreč priznal, da je zamolčal lastniški delež v nizozemskem podjetju Ultra Sum in s tem v zagorski Ultri. Zaradi afere je Golobič razmišljal o odstopu, a se zanj na koncu ni odločil. Tudi premier Pahor ga kljub številnim pozivom ni razrešil in poudaril, da bo za to nosil odgovornost.

Nekaj nesporazumov je povzročil finančni minister Franci Križanič, ki se ga je zaradi nekaterih nepremišljenih izjav prijel nadimek "minister lapsus". Premier Pahor je denimo ocenil, da Križanič "dela bolje, kot govori". (STA, mh)