Deficitarni morilec
Major ameriške vojske Nidal Malik Hasan, ki je petega novembra v vojašnici Fort Hood (največji ameriški vojaški bazi na svetu) pobil trinajstih amariških vojakov, svojih kolegov, ranil pa še nekaj deset, se je znašel pred prvim zaslišanjem, ki je potekalo v bolnišnici v San Antoniu. V ZDA medtem še zmeraj potekajo resne razprave o več vprašanjih, povezanih z omenjenim dogodkom. Še zmeraj ni jasno, ali je Nidal Malik Hasana mogoče uvrstiti med “teroriste”, še bolj zanimiv pa je odgovor na vprašanje, ki se zastavlja mnogim, ne samo v ameriški vojski - kako je sploh mogoče, da se je lahko zgodil takšen zločin?
Kar se tiče prvega vprašanja - v Hasanovi obtožici se v tem trenutku nahajajo le obtožbe za umore, zaradi katerih bi ga pred naglim vojaškim sodiščem lahko doletela smrtna kazen, toda vsaj uradno Nidal Malik Hasan še zmeraj ni “terorist”, saj ni obtožen tudi terorizma. Težava je tudi v tem, kako razumeti teorizem. Ameriški predsednik in njegovi svetovalci namreč (za razliko od Busheve administracije) tega dejanja namreč še zmeraj ne uvrščajo med “teroristična dejanja”, medtem ko senator Joe Lieberman in še nekateri njegovi somišljeniki v takšnih dejanjih vidijo tudi ”ideološko motivirano teroristično akcijo”. Dokler ne bo povsem jasno, ali je šlo za akcijo posameznika ali skupine, bo odločitev o terorističnem dejanju verjetno ostalo odprto. Preiskovalci so doslej odkrili le to, da je imel morilec pogoste kontakte tudi z simpatizerjem Al Kaide Anvarjem Al-Avlakijem, na vizitki pa je imel tudi napis “vojak Alaha”, kar bi lahko odkrilo motiv, zaradi katerega bi lahko bil obtožen tudi terorizma. Sam dogodek je sicer trajal okoli deset minut. Nidal Malik Hasan je prišel v prostore, kjer se vojaki pregledujejo z dvema polavtomatskima pištolama, za trenutek sedel, si pokril glavo z rokami, nato pa vstal, zaklical “Alahu Ekber” in pričel streljati po vojakih. Šele pred izhodom iz vojašnice ga je s pištolo onesposobil policist. Vseh žrtev strelskega napada je bilo 43, med njimi tudi enaindvajsetletna nosečnica vojakinja Francheska Velez. Morda tudi zato 65 odstotkov vprašanih Američanov zahteva smrt za Hasana, čeprav od leta 1961 vojaška sodišča v ZDA niso izrekala smrtnih kazni.
Večkratno potreben