Lekarne so podfinancirane

Lekarniška dejavnost se v Sloveniji financira po sistemu, ki je bil uveljavljen pred 30 leti, zato potrebuje nujne in korenite spremembe, je prepričana predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufar. Kot je dejala, obstaja konsenz, da morajo biti lekarne del zdravstva, vendar je za to potrebno vzpostaviti tudi ustrezne finančne pogoje.

Čufarjeva je na današnjem posvetu o prihodnosti financiranja lekarniške dejavnosti opozorila, da je dejavnost lekarn, ki zajema preskrbo z zdravili na recept in brez recepta ter z magistralnimi zdravili, podfinancirana. Lekarne so tako po njenih trditvah prisiljene ustvarjati presežek z dejavnostjo na trgu, da s temi sredstvi pokrijejo izgubo pri izvajanju javne službe oz. izdajanja zdravil na recept.

Lekarne so prisiljene čedalje bolj prevzemati vlogo trgovin in čedalje manj kot del zdravstva, je dejala. Po njenem mnenju je dolgoročno najprej treba spremeniti sistem financiranja, ki bo nagrajeval lekarne za strokovno svetovanje, zato da preprečijo nepravilno zdravljenje. "Farmacevti tukaj vidimo svojo strokovno vlogo in želimo to strokovno vlogo prevzeti. Zato smo se šolali in zato želimo imeti tudi tako družbeno odgovorno vlogo v zdravstvu," je dejala.

Tudi svetovalec zdravstvenega ministra Martin Toth se strinja, da morajo farmacevti v lekarnah prevzeti vlogo svetovalca ljudem o uporabi zdravil, pri čemer je napovedal dopolnitev sistema financiranja lekarn. Šest odstotkov hospitalizacij letno pri nas je namreč posledica neustrezne rabe zdravil. Zato bi bili prihranki, ki bi nastali z manj hospitalizacij zaradi teh primerov, višji od kritja stroškov svetovalne vloge lekarnarjev. Če želimo napredek dejavnosti, potem mora dobiti neko ustrezno vrednotenje tega dela, je napovedal.

Toth je na današnjem posvetu predstavil tudi nekaj določb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno v javni razpravi, in se tičejo tudi lekarniške dejavnosti. Napovedal je spremembe pri podeljevanju koncesij, kar bo po njegovih besedah odslej potekalo bolj organizirano in na podlagi potreb, ki bodo izhajale iz meril za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti. Tako se bo odslej koncesija lahko razpisala le tam, kjer javni zavod s svojimi kapacitetami ne bo uspel pokrivati potreb, ki jih določajo merila. Tovrstno podeljevanje bo veljalo tudi za vse ostale dejavnosti na področju zdravstva.

Sicer pa se obetajo tudi spremembe pri določanju upravljanja lekarn ter ureditvi obveznosti članstva v lekarniški zbornici. Glede slednjega so dileme po njegovih besedah zelo prisotne in nasprotujoče, tako bo verjetno šele parlamentarna razprava dala dokončni odgovor na to vprašanje. (STA, mh)