Demjanjuku končno sodijo

Ob veliki medijski pozornosti so danes v Nemčiji začeli soditi domnevnemu vojnemu zločincu ukrajinskega rodu Johnu Demjanjuku. Obtožnica 89-letnika bremeni, da je bil kot paznik v nacističnem koncentracijskem taborišču Sobibor v kar 27.900 primerih soudeležen pri umorih Judov. Demjanjuka so ZDA, katerih državljan je bil od leta 1958, Nemčiji izročile maja. Uradno obtožnico proti njemu je nato nemško tožilstvo vložilo julija. Pot za vložitev uradne obtožnice proti Demjanjuku so odprli nemški zdravniki, ko so odločili, da je Demjanjuk sposoben za sojenje.

Zdravniki so kljub temu odločili, da zaradi obtoženčevega slabega zdravja sodna obravnava na dan ne sme trajati dlje kot 90 minut. Na sodišče v Münchnu je danes prišel na vozičku, spremljali pa so ga dva varnostnika in zdravniško osebje. Ker Demjanjuk zelo slabo govori nemško, bodo poleg tega obravnave v celoti tolmačene. Današnja prva obravnava se je zaradi velikega zanimanja medijev in poostrenega varnostnega nadzora začela z več kot enourno zamudo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Glavni dokaz proti obtoženemu sta njegova SS-ovska službena izkaznica s številko 1393 ter seznam o premestitvah v marcu 1943, s katerega je razvidno, da je bil Demjanjuk takrat premeščen v Sobibor. Živih prič, ki bi potrdile Demjanjukovo prisotnost v Sobiboru, sicer po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni.

Demjanjuk zavrača vse obtožbe in vztraja, da je bil pripadnik Rdeče armade ter da je drugo svetovno vojno preživel kot nemški vojni ujetnik in ni bil nikoli v Sobiborju. Kot je dejal njegov odvetnik, tudi v primeru, da bo dokazano, da je bil njegov klient v Sobiboru, ta ne bo mogel biti odgovoren za tamkajšnje zločine, saj naj bi bil tam pod pritiskom. Če bo Demjanjuk na sojenju, ki bo najverjetneje zadnje večje sojenje, povezano s holokavstom, v katerem je bilo ubitih šest milijonov Judov, spoznan za krivega, bo preostanek življenja skoraj zagotovo preživel za zapahi. Če bo oproščen obtožb, pa se bo soočil z negotovo prihodnostjo, saj so mu ZDA odvzele državljanstvo, piše AFP.

Za Demjanjuka to sicer ni prvo sojenje, saj so ga že leta 1988 v Izraelu obsodili na smrt zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, a je izraelsko vrhovno sodišče leta 1993 soglasno ugotovilo, da Demjanjuk vendarle ni t. i. Ivan Grozni oziroma zloglasni sadistični stražar iz koncentracijskega taborišča Treblinka. Demjanjuk se je nato vrnil v ZDA, kamor je prišel prvič leta 1952. Leta 1958 je Demjanjuk dobil ameriško državljanstvo, leta 1977 pa je ameriško pravosodno ministrstvo sprožilo proti njemu postopek zaradi obtožbe, da je bil nekoč "Ivan Grozni". Leta 1981 so mu odvzeli ameriško državljanstvo in ga kasneje izročili Izraelu, kjer je bil leta 1988 obsojen na smrt, leta 1993 pa izpuščen.

Po vrnitvi v ZDA so mu državljanstvo vrnili. V Izraelu so mu sicer hoteli soditi znova, potem ko so iz sovjetskih arhivov dobili dokaze, da je bil stražar v drugih koncentracijskih taboriščih, med drugim v Sobiboru, vendar pa je izraelsko vrhovno sodišče zahteve po novem postopku zavrnilo. V ZDA so ga nato leta 1999 znova obtožili in sodišče je leta 2002 ugotovilo, da ni obtoženi predstavil nobenih dokazov, da je med drugo svetovno vojno res bil v nemškem ujetništvu. Leta 2004 so mu zato že v drugo odvzeli ameriško državljanstvo in odločili, da se ga lahko izroči Poljski, Ukrajini ali Nemčiji. Ponudbo je marca letos sprejelo nemško tožilstvo v Münchnu in izdalo nalog za aretacijo. Sredi aprila so ameriški imigracijski agenti Demjanjuka zvlekli iz hiše skupaj z invalidskim vozičkom, a so ga izpustili, potem ko je prizivno sodišče odločilo, da lahko deportacija počaka do konca prizivnega postopka. Vrhovno sodišče ZDA je nato 7. maja zavrnilo obravnavo Demjanjukovega primera in izdan je bil nov nalog za deportacijo. (STA, mh)