Novo obdobje evropske demokracije

Trajalo je skoraj celo desetletje dolgih razprav, a današnji dan se bo v zgodovino Evropske unije zapisal kot dan, ko je v veljavo stopila Lizbonska pogodba, ki bo že v kratkem 27-članski Uniji zagotovila učinkovitejše odločanje, okrepila njeno vlogo v svetu in omogočila njeno nadaljnjo širitev.

Razprave o Lizbonski pogodbi so se začele januarja leta 2002 v okviru Konvencije za prihodnost Evrope, katere temeljni cilj je bil pripraviti predloge za institucionalno prenovo EU. Konvencija je predlagala oblikovanje ustavne pogodbe, ki pa so jo na referendumih leta 2005 zavrnili Francozi in Nizozemci. Po prvi institucionalni krizi je pozneje na osnovi ustavne pogodbe nastala reformna pogodba, ki so jo voditelji držav in vlad članic EU slovesno podpisali 13. decembra 2007 v Lizboni, čemur je sledil težak ratifikacijski proces pogodbe v državah članicah Unije.

Nova pogodba spreminja in dopolnjuje obstoječe temeljne pogodbe EU in v tem je tudi bistvena razlika v primerjavi z nesojeno ustavno pogodbo, katere namen je bil nadomestiti vse dosedanje pogodbe, piše Slovenska tiskovna agencija. Pomembna razlika je tudi ta, da Lizbonska pogodba ne vsebuje določil ustavne narave; iz nje so izvzeti izrazi ustava, minister za zunanje zadeve in zakon, zlasti pa ne omenja več skupnih simbolov Unije - zastave, himne in gesla.

"Lizbonska pogodba ne pomeni konec sprememb, niti ni popolna. Gre za izboljšan sklop pravil za razvoj politike EU. Dvajset let po začetku demokratičnih sprememb v osrednji in vzhodni Evropi in kot prvi predsednik Evropskega parlamenta iz tega dela kontinenta, s ponosom izjavljam, da imamo zdaj sklop demokratičnih in učinkovitih pravil, ki bodo "sposobna" najti odgovore za 500 milijonov ljudi v 27-ih državah," je za nemški Spiegel dejal Jerzy Buzek, predsednik Evropskega parlamenta.

V sklop institucionalnih sprememb med drugim sodi tudi to, da bo imela EU z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe enotno pravno entiteto, kar ji bo omogočalo podpisovanje mednarodnih sporazumov in članstvo v mednarodnih organizacijah.

Po Lizbonski pogodbi bosta Evropski svet in Evropska centralna banka postala uradni instituciji, kar po novem pomeni sedem institucij in ne več pet. Svet EU bo postal bodisi Svet bodisi Svet ministrov, Sodišče Evropskih skupnosti pa se bo preimenovalo v Sodišče EU.
Nova pogodba predvideva tudi krepitev Evropskega parlamenta, edine neposredno voljene institucije, saj povečuje število področij, o katerih bo imel skupaj s Svetom zadnjo besedo Evropski parlament.
Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe bi se moralo po letu 2014 zmanjšalti število komisarjev, a je Evropski svet decembra lani po zavrnitvi pogodbe na Irskem odločil, da bo vsaka država članica ohranila svojega komisarja tudi po uveljavitvi reformne pogodbe. Zagotovljeno komisarsko mesto je bil namreč pogoj Irske za razpis drugega referenduma.
Reformna pogodba, na zahtevo Poljske šele leta 2014, uvaja nov sistem odločanja z dvojno večino v Svetu za zakonodajo, ki ne zahteva soglasja. Kvalificirana večina bo dosežena že, če se bo za nek predlog pritrdilno izreklo 55 odstotkov držav in 65 odstotkov prebivalstva, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Odpravljena bo takoimenovana tristebrna struktura, s čimer se krepi pristojnost Unije v pravosodju in notranjih zadevah. Velika Britanija si je pri tem izborila številne izjeme, s čimer je želel premier Gordon Brown preprečiti referendum, na katerem bi Britanci skoraj zagotovo zavrnili novo pogodbo. Izjeme si je izborila tudi Irska.

Eno ključnih področij, kjer se kaže večja moč Evropskega parlamenta, je skupna kmetijska politika. Evroposlanci bodo zdaj prvič, skupaj z nacionalnimi kmetijskimi ministri, soodločali o kmetijski zakonodaji in porabi, ki predstavlja skoraj 40 odstotkov proračuna EU. Isto se nanaša na evropsko politiko ribištva. Evroposlanci bodo enakovredno z nacionalnimi ministri odločali tudi o porabi evropskih strukturnih skladov.

V Lizbonski pogodbi je še ena pomembna novost in sicer klavzula o izstopu, ki državam članicam omogoča, da legalno in formalno končajo članstvo v Evropski uniji. Za izstop bo potrebna odločitev Sveta EU s kvalificirano večino po predhodni odobritvi Evropskega parlamenta. Če bi se želela država, ki je izstopila iz Unije, pozneje spet pridružiti EU, bo morala ponovno vložiti prošnjo za članstvo in v pogajanjih izpolniti vsa pristopna merila.

Zelo pomembno je, da Lizbonska pogodba krepi vključenost nacionalnih parlamentov v delo EU. Nacionalni parlamenti bodo delovali kot nadzorni organi pri uporabi načela subsidiarnosti, kar pomeni, da bodo lahko preverjali, ali je nek ukrep na ravni EU upravičen. Nacionalni parlamenti bodo lahko posredovali že v zgodnji fazi odločanja, torej še preden bosta predlog podrobno proučila Evropski parlament in Svet EU.
Lizbonska pogodba med drugim uvaja še pobudo evropskih državljanov, ki predvideva, da lahko milijon državljanov iz različnih držav članic Evropsko komisijo pozove, da predloži ustrezen predlog o zadevah, za katere je po mnenju državljanov potreben zakonski akt Unije.

Konkretna sprememba, ki jo Lizbonska pogodba prinaša Sloveniji, ki je za Madžarsko kot druga država EU ratificirala novo pogodbo, je povečanje števila naših poslancev v Evropskem parlamentu, in sicer s sedem na osem. Novi poslanec bo tisti kandidat, ki bi bil izvoljen za osmega poslanca glede na izid glasovanja na junijskih evropskih volitvah. Glede na te rezultate bo osma evropska poslanka iz Slovenije postala Zofija Mazej Kukovič, ki je bila izvoljena na listi stranke SDS.

Tik pred uveljavitvijo nove pogodbe je Evropska unija dobila tudi prvega predsednika EU, Belgijca Hermana Van Rompuya, ki bo ta položaj od 1. januarja 2010 zasedal dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata. Za novo visoko zunanjepolitično predstavnico pa je bila izbrana Britanka Catherine Ashton in sicer s petletnim mandatom. S tem se tako po desetih letih poslavlja prvi "zunanji minister" EU Javier Solana. Visoka predstavnica za zunanje zadeve bo tudi stalno predsedovala zunanjim ministrom Unije, večino ministrskih zasedanj pa bo še naprej vodil minister države, ki bo pol leta predsedovala EU.
Na področju skupne varnostne in obrambne politike Lizbonska pogodba med drugim uvaja solidarnostno klavzulo, ki določa, da če je država članica žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, članice Unije delujejo skupaj v duhu solidarnosti.

Ustvarjalci in zagovorniki "novega evropskega reda" so prepričani, da gre za zgodovinske reforme in da je današnji dan začetek prenovljene, boljše in bolj demokratične Evrope.