Bernanke med največjimi misleci

Revija Foreign policy Bernankeju mu pripisuje največ zaslug za rešitev sveta pred finančnim zlomom. Na drugo mesto se je uvrstil predsednik ZDA Barack Obama.

Revija Foreign Policy med drugim piše, da je Bernanke svoje akademsko znanje odlično uporabil za akcijo proti krizi in le v nekaj mesecih uspel preprečiti propad ameriške in s tem tudi svetovne ekonomije. Revija to opredeljuje kot enega največjih intelektualnih dosežkov v zadnjih letih.

Obama je na drugem mestu, ker je preoblikoval ameriško podobo v svetu, ker je vizionar in človek za reševanje problemov, ki jih je nasledil od prejšnje administracije, od vojn v Iraku in Afganistanu do gospodarske krize. Na tretje mesto je revija uvrstila soprogo iranskega opozicijskega voditelja Mira Huseina Musavija Zahro Ranavard, ki jo opredeljuje kot "možgane" iranske zelene revolucije.

Na četrto mesto je revija uvrstila ekonomista z Newyorške univerze Nouriela Roubinija, ki je že leta 2006 predvidel zlom ameriškega nepremičninskega balona in napovedal krizo, ki je z vso silo izbruhnila lansko jesen. Za njim se je na peto mesto uvrstil predsednik medvladnega odbora o podnebnih spremembah iz Indije Rajendra Pachauri, ker naj bi bil zaslužen za konec razprave o tem, ali so podnebne spremembe pomembne.

Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in državna sekretarka Hillary Clinton sta skupaj na šestem mestu. Bill zaradi človekoljubnih dejavnosti, Hillary pa zato, ker v State Department ni prinesla le slave ampak tudi pamet.

Na sedmo mesto je revija uvrstila Obamovega političnega svetovalca Cassa Sunsteina in ekonomista z Univerze Chicago Richarda Thalerja, ki sta razvila teorijo "libertarijanskega paternalizma", da so ljudje emocionalni, lahkomiselni in slabo informirani, zato jih mora vlada s pametno politiko usmerjati v pravo smer, da sprejmejo odločitve v lastno dobro. To pa tako, da niti ne vedo, kaj se dogaja.

Poveljnik južnega poveljstva ameriške vojske in nekdanji poveljnik na terenu v Iraku, general David Petraeus je uvrščen na osmo mesto, ker je "preoblikoval način, na katerega gredo ZDA v vojno", na devetem mestu pa je guverner kitajske narodne banke Zhou Xiaochuan, ker je opomnil, da dolar ni večen.

Prvo deseterico zaključuje egiptovski teolog Sayyid Imam al Šarif, ki naj bi zadal smrtonosni ideološki udarec teroristični mreži Al Kaida. Al Šarif, sicer nekdanji poveljnik teroristične organizacije Sveta vojna in soustanovitelj Al Kaide, je trenutno zaprt v Egiptu. Leta 2007 si je premislil in začel promovirati islam brez svete vojne. Spremembo logike je utemeljil s tem, da se ne splača uničiti enega ameriškega poslopja, če potem Američani uničijo celo državo oziroma, da se ne splača ubiti enega Američana, če potem ti pobijejo tisoč ljudi.

Nekdanji brazilski predsednik Fernando Cardoso si je uvrstitev na enajsto mesto prislužil, ker je rekel "bobu bob", oziroma ker je vojno proti mamilom označil za tragično katastrofo. Za njim se je zaradi človekoljubnih dejavnosti uvrstil ustanovitelj Microsofta Bill Gates. Na 13. mestu je Dick Cheney, ker neutrudno brani in zagovarja ameriško moč in prevlado, pri čemer ne popušča niti pred dejstvi.

Na lestvici je tudi papež Benedikt XVI, ki si je 17. mesto prislužil s tem, da je pokazal, da se lahko tudi domnevno nezmotljivi spremenijo. Na 23. mestu lestvice je tudi nekdanji oporečnik in češki predsednik Vaclav Havel. Na 30. mestu je nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan zaradi prizadevanj za "zeleno revolucijo" v Afriki, takoj za njim pa je francoski pisatelj Bernard Henry Levi, ki je analiziral pomanjkljivosti evropske levice.

Lestvico stotih največjih mislecev zaključuje zgodovinar z univerze Yale Paul Kennedy, ki se je v preteklosti posvetil raziskovanju propada imperijev in na podlagi tega prišel do sklepa, da se podobno obeta tudi ameriškemu. Kennedy meni, da se ZDA približujejo koncu svoje imperialne prevlade. (STA, lpč)