Plinski terminali neškodljivi

Študijo sta za družbo TGE Gas Engineering izdelali fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze.

"Prihajamo do zaključka, da tudi ob velikih nesrečah, kot so namerni dogodki, ne bi bilo škodljivih vplivov na prebivalstvo Kopra in Ankarana," pojasnjuje eden od avtorjev študije Stojan Petelin. V študiji so upoštevali številne predpostavke, kljub temu pa je raven tveganja pod mejo dovoljenega, še pravi.

"Ob primerni tehnologiji in varni izvedbi rezervoarjev ni pričakovati, da bi prišlo do prekoračitve dovoljenih vplivov na okolje," meni Petelin. T.i. "kolektivno tveganje", ki vključuje tudi tveganje okoliških prebivalcev v primeru nesreče, so avtorji študije v primeru izgradnje terminala v Kopru ocenili na 50 žrtev v 100.000 letih.

Kot še poudarjajo avtorji, je bilo v 40 letih uporabe tankerjev za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina opravljenih več kot 80.000 potovanj in zabeleženih 158 nesreč, ki so vse minile brez hujših posledic.

V Tržaškem zalivu do zdaj trčenj ni bilo. Verjetnost trčenja na plovni poti v Tržaškem zalivu avtorji ocenjujejo na 1 trk v 50 letih, ob 100-odstotnem povečanju prometa v koprsko luko pa na 1 trk v 38 letih. Verjetnost trčenja bi se ob izgradnji plinskega terminala v Kopru še zmanjšala zaradi vzpostavitve službe za nadzor ladijskega prometa, še menijo avtorji študije.

Kot še poudarjajo, je za vžig zemeljskega plina sicer včasih dovolj že statična elektrika, vendar pa zemeljski plin ni eksploziven. "Boljše je, da se plin čim prej vname in ostane požar na področju, kjer se tanker nahaja. Zelo neverjetno je, da se plin ne bi vžgal, da bi potoval daleč proč ali se dvigoval," pojasnjuje Petelin.

Stoodstotna smrtnost oseb bi v primeru morebitne nesreče po mnenju Petelina nastopila le v okolici tankerja oziroma v radiju do največ 100 ali 200 metrov od kraja nesreče, odvisno od okoliščin in ob pogoju, da osebe kraja nesreče ne bi pravočasno zapustile.

Kot je znano, si podjetje TGE Gas Ingeneering prizadeva za izgradnjo energetskega centra s plinskim terminalom in toplotno elektrarno v Kopru. Vrednost celotne investicije v energetski center s plinskim terminalom in toplotno elektrarno v TGE ocenjujejo na milijardo evrov.

Koprska občina na čelu z županom Borisom Popovičem plinskemu terminali v Kopru, pa tudi v italijanskih Žavljah nasprotuje. Občina Koper je v sodelovanju z italijanskima občinama Milje in Dolina novembra letos na upravno sodišče v Trstu v zvezi z gradnjo plinskega terminala v Žavljah vložila tožbo zoper italijanski ministrstvi za okolje in za kulturno dediščino.

Občine v tožbi izpodbijajo medresorski akt o pozitivnem mnenju k okoljski ustreznosti projekta za izgradnjo uplinjevalnika utekočinjenega zemeljskega plina v Žavljah, ki sta ga omenjeni italijanski ministrstvi sprejeli julija letos.

Pri tem se sklicujejo na nepravilnosti v postopku oblikovanja pozitivnega mnenja, med drugim na manjkajoči projekt o povezovalnem plinovodu med plinarno in državnim distribucijskim omrežjem. Po mnenju tožnic obe italijanski ministrstvi z izdajo omenjenega mnenja tudi vsebinsko nista ustrezno opravili svoji nalogi, ki sta predvsem varovanje okolja in kulturne dediščine. (STA, lpč)