V boj proti podnebnim spremembam

V danski prestolnici se danes začenja 12-dnevna velika konferenca ZN o podnebnih spremembah, katere cilj je najti pravičen, celovit, ambiciozen in globalen dogovor o boju proti podnebnim spremembam, ki bo po letu 2012 nasledil obstoječi Kjotski protokol. Konference se bodo udeležili tudi številni svetovni voditelji, med njimi premier Borut Pahor. Problem Kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da k boju proti podnebnim spremembam ne zavezuje držav v razvoju, temveč le 37 industrializiranih in tranzicijskih držav, med njimi pa ni ZDA. Kjotski protokol ravno zato ni predstavljal učinkovitega mehanizma za zmanjševanje izpustov toplogredni plinov na globalni ravni.

Glede na zadnji razvoj dogodkov v Koebenhavnu sicer ne bodo sklenili pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični dogovor. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letu 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum.

Znanstveniki opozarjajo, da mora koebenhavnski dogovor omogočiti, da se dvig povprečne temperature glede na predindustrijsko obdobje omeji na največ dve stopinji Celzija. V skladu s trenutnimi trendi se svetu po zadnjih podatkih namreč obeta veliko bolj katastrofičen scenarij. Medvladna strokovna skupina ZN o podnebnih spremembah v skladu s tem ocenjuje, da bi morale industrializirane države do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 25 do 40 odstotkov pod raven iz leta 1990, države v razvoju pa do leta 2020 rast izpustov omejiti na približno 15 do 30 odstotkov pod svoje dosedanje običajne vrednosti.

Do leta 2050 pa bi morale razvite države emisije zmanjšati za med 80 in 95 odstotkov, globalno pa bi emisije morale pasti vsaj za 50 odstotkov glede na 1990. Koebenhavnska konferenca maksimalnih želja najverjetneje ne bo uresničila, a optimizem se po letih počasnih pogajanj zadnje dni povečuje, saj so pripravljenost za zmanjšanje oz. omejitev emisij izrazile tudi ZDA in ključne države v razvoju. K uspehu Koebenhavna naj bi prispevalo tudi dejstvo, da se bodo konference udeležili številni svetovni voditelji, med njimi vsi pomembnejši iz EU ter ameriški predsednik Barack Obama, kitajski premier Wen Jiabao in indijski premier Manmohan Singh.

Konference se bo udeležil tudi premier Pahor, Slovenija pa deluje predvsem znotraj usklajenih stališč EU, ki se je med drugim zavezala, da bo izpuste do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990, in obljubila zvišanje tega cilja na 30 odstotkov, če se bodo druge razvite države zavezale k podobnim ciljem. V okviru tega mandata pa je za Slovenijo pomembno predvsem vprašanje ureditve ponorov, torej vsrkavanja ogljikovega dioksida z gozdovi. Slovenija zastopa stališče, naj možnost upoštevanja ponorov velja tudi po letu 2012, vendar tako, da bodo države ekvivalent vrednosti zmanjšanja emisij s ponori namenile za domače prilagajanje podnebnim spremembam. (STA, mh)