Jutarnji list: Slovenija mora odblokirati še tri hrvaška poglavja

Hrvaška je končala celoten postopek ratifikacije arbitražnega sporazuma s Slovenijo, zato ni več razloga, da Ljubljana vztraja pri blokadi odpiranja treh hrvaških pogajalskih poglavjih z EU, piše današnji Jutarnji list. V ločenem tekstu dodaja, da mora Hrvaška resno vzeti zahteve tožilstva haaškega sodišča.

Slovenija še vedno blokira odprtje treh poglavij v pogajanjih med Hrvaško in EU, in sicer zaradi razlogov, ki ostalim članicam unije naj ne bi bili povsem jasni, nadaljuje zagrebški časnik. Dodaja, da je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar v Bruslju izjavil, da ima Slovenija "vsebinske razloge", ko gre za pomisleke glede odprtja poglavij 13 (ribištvo), 27 (okolje) in 31 (zunanja politika). Časnik piše, da je Slovenija sama priznala, da so pomisleki v treh poglavij zgolj varovalka, preden bo jasno, kako se bo Hrvaška obnašala do arbitražnega sporazuma. Potem ko je Hrvaška ratificirala arbitražni sporazum, pa ni več razloga za slovensko blokado, poudarja časnik.

"Gre za poglavja, ki so že dolgo časa pripravljena za odprtje in Slovenija je edina, ki jih blokira. Zaradi takšnega obnašanja je vprašljivo napovedano odprtje omenjenih poglavij do konca leta in diplomati EU zdaj kažejo, da je bolj verjetno njihovo odpiranje januarja 2010," še piše Jutarnji list in ocenjuje, da Hrvaška na medvladni konferenci 21. decembra ne bo odprla omenjenih poglavij.

Časnik v ločenem komentarju poudarja, da iz Bruslja na Hrvaško prihajajo predvsem dobre novice, saj je svet EU sprejel finančni paket za prvi dve leti hrvaškega članstva v EU, ki je določen od leta 2012, kar pomeni, da bo Hrvaška takrat polnopravna članica. Poleg tega, je začela delati tudi skupina, ki pripravlja osnutek pogodbe o članstvu v EU. Klub dobrim novicam pa so ponovno trn v peti zahteve tožilstva Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Če Hrvaška dobronamernih opozoril o nujnosti predstavitve konkretnih izidov preiskave o iskanju topniških dnevnikov o bombardiranju Knina leta 1995 ne bo vzela resno, bo vprašljiva sklenitev pogajanj z EU v predvidenem roku, izpostavlja Jutarnji list.

Kot dodaja, želi EU na primeru Hrvaške pokazati, da ne bo več nikakršnega popuščanja državam kandidatkam, ter da niso najbolj strogi Britanci, kot prevladuje mnenje na Hrvaškem, temveč Nemci, ki so nasprotovali določanju datuma vstopa Hrvaške v EU. Pojasnjuje, da želi Berlin upočasniti proces širitve, omenjena poteza pa ni usmerjena proti Hrvaški, saj bo po njenem vstopu minilo približno deset let, preden bo lahko še kakšna država z Zahodnega Balkana vstopila v EU. (STA, mh)