Manjšine so v EU diskriminirane

Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je danes predstavila celotno raziskavo, ki obravnava izkušnje skupin priseljencev in etničnih manjšin z diskriminacijo in kaznivimi dejanji, povezanimi z rasizmom, v EU (EU MIDIS). Izsledki razkrivajo šokantne dokaze o diskriminaciji, s katero se pripadniki teh skupin soočajo v vsakdanjem življenju. "Rezultati raziskave razkrivajo resne težave, s katerimi se soočajo številni pripadniki etničnih manjšin in skupin priseljencev pri dostopu do najbolj osnovnih storitev," je opozoril direktor FRA Morten Kjaerum. Kot najbolj škodljivo je izpostavil diskriminacijo na področju šolstva, saj ima lahko negativen učinek na priložnosti mladih na trgu dela. "Igralci na vseh ravneh, od vlad do ponudnikov storitev, morajo uporabiti dokaze, ki smo jih zbrali na terenu prek poglobljenih pogovorov, za razvoj ciljnih politik za preprečitev izključevanja teh skupin iz evropskih družb," je še poudaril Kjaerum, kot so sporočili iz FRA.

Raziskava je proučevala izkušnje z diskriminacijo na devetih področjih vsakdanjega življenja, med drugim pri iskanju zaposlitve ali na delovnem mestu, v bolnišnicah, šolah in trgovinah. Med drugim je 11 odstotkov Severnoafričanov izkusilo diskriminacijo na podlagi narodnosti že ob samem vstopanju v trgovino, 17 odstotkov Romov pa je bilo diskriminiranih s strani zdravstvenega osebja. V raziskavi so obravnavali tudi splošne izkušnje s kriminalno viktimizacijo in osebnimi kaznivimi dejanji, kot so izkušnje z napadom ali grožnjo ter hudim nadlegovanjem. 24 odstotkov vseh vključenih v raziskavo je bilo vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih žrtev kaznivega dejanja, največkrat so bili to podsaharski Afričani in Romi.

Poleg tega se je precejšen delež vprašanih počutil žrtev diskriminatorne obravnave s strani policije. Med drugim je kar petina vseh vprašanih Severnoafričanov menila, da jih je policija ustavila zaradi njihove etnične pripadnosti. Raziskava izpostavlja resno pomanjkanje poznavanja zakonodaje, ki manjšine in skupine priseljencev ščiti pred diskriminacijo. Skoraj polovica zajetih v raziskavo tako ni vedela, da obstaja zakonodaja, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti, na primer v trgovinah, restavracijah in barih.

Kar 82 odstotkov tistih, ki so bili v zadnjih 12 mesecih žrtev diskriminacije, svojih izkušenj niso prijavili niti na mestu, kjer je do diskriminacije prišlo, niti pristojnim oblastem. Najpogostejši razlog za to je bilo prepričanje, da "se ne bo nič zgodilo" zaradi prijave. Kot ob tem ugotavlja FRA, prav slednje kaže na to, da so uradni podatki o diskriminaciji na podlagi etnične pripadnosti le "vrh ledene gore". Kaže tudi na to, da tisti, ki ravnajo diskriminatorno, delujejo nekaznovano, saj njihova dejanja ne pridejo pred sodišče.

Raziskava EU MIDIS, ki jo je izvedel inštitut Gallup, je največje in najobsežnejše poročilo agencije FRA doslej, zajela pa je 23.500 pripadnikov etničnih manjšin in priseljencev v vseh 27 državah članicah EU. Anketa je zajela od eno do tri omenjene skupine v vsaki državi, pri čemer je bil vzorec vsake skupine v vsaki državi najmanj 500 oseb. FRA je danes v Stockholmu predstavil izsledke celotnega poročila, medtem ko so bili posamezni deli objavljeni že prej, med drugim posamezni poročili o diskriminaciji Romov in muslimanov v državah unije. (STA, mh)