Kultura / Zagreb ima novi Muzej sodobne umetnosti

Včeraj za novinarje, umetnike in muzealce, danes za politike in VIP povabljence, v soboto pa končno za vse radovedneže v Zagrebu odpirajo največjo kulturno naložbo na Hrvaškem – Muzej sodobne umetnosti.

Nova stavba MSU ima obliko meandra, kar je hommage velikemu hrvaškemu umetniku Juniju Kniferju, ki je to obliko uporabljal v svojih delih. Muzej so postavili v Novem Zagrebu, čez Savo, kar naj bi oživelo ta del hrvaške prestolnice.

Temeljni kamen so položili leta 2003, nato se je začelo zapletati pri hitrosti gradnje, stavba pa je na koncu dvakrat dražja od predvidenih načrtov – stala je kar 60 milijonov evrov. Tudi dober načrt, da bi prav Muzej sodobne umetnosti postal točka druženja v popolnoma pozabljenem delu mesta, se je najverjetneje izjalovil, saj so med tem zelo hitro in brez zapletov zgradili veliko nakupovalno središče, v katerega se stekajo trume Zagrebčanov.

Od tela 1988, ko so v Zagrebu odprli umetniški paviljon (takoimenovano Džamijo), je novi MSU prva zgradba, ki so jo zgradili z namenom, da zaživi kot muzej. Od leta 1954 do zdaj je MSU živel na 300 kvadratnih metrih prostorov na Katarinskem trgu, kjer so razstavljali, deponirali in zbirali dela sodobnih umetnikov. Zdaj je zaživelo 14.689, 65 kvadratnih metrov muzeja, v katerem bodo poleg razstav v zaprtih prostorih in pod zvezdami organizirali tudi različna izobraževanja, v muzeju pa so seveda, tako kot v podobnih ustanovah po svetu, restavracija, muzejska trgovina in multimedijska dvorana.

Muzej bodo svečano odprli direktorica Snježana Pintarić (najbolj zaslužna, da so stvari potekale tako, kot naj bi), premierka Jadranka Kosor in presenetljivo Milan Bandić, ki je med kandidaturo za hrvaškega predsednika zamrznil mandat zagrebškega župana. Vendar pa je Bandićeva prisotnost le zadnja v vrsti škandalov, ki spremlajo življenje muzeja bolj ali manj od njegovega začetka. Javnost je tako šele zdaj izvedela, da so ogromno zbirko muzeja (12.000 del) hranili v neprimernih prostorih, tako da je nekaj del uničenih, nekatera pa so celo izginila. Dolgo se ni vedelo, kdo bo avtor prve stalne zbirke in kdo bo direktor… No, lani so se umetniki obrnili celo na „višje sile“ in plačali mašo v Katarinski cerkvi, saj so menili, da lahko edino bog pomaga končati zgradbo muzeja. V novi MSU je vloženih pol stoletja aktivnih preučevanj, zbiranj materiala in umetniškega delovanja - od njega pa občinstvo in stroka pričakujejo, da bo rešil veliko problemov sodobne umetnosti.

Novinarjem so v četrtek predstavili prvo stalno razstavo “Zbirke v gibanju”, avtorjev Nade Beroš in Tihomirja Milovca. Napovedali so tudi pestro izobraževalno dogajanje. Že imena zbirk govorijo, da so se v MSU odločili privabiti širše občinstvo, ki naj bi ji približali sodobno umetnost, saj so se v poimenovanju izognili kunsthistoričnim imenom. Zbirke so razdelili na pet večjih celot – umetnost kot življenje, velika enigma sveta, projekt in usoda…, te pa razstavljajo pod imeni, ki so jih prevzeli iz posameznih del – Za demokratizacijo umetnosti, Panorama za levo in desno oko, Recepti za pripravo možgan, Vaje volje in telesa…


http://www.jutarnji.hr/tko-je-tko-u-stvaranju-najljepseg-muzeja/393424/