Ministrstva in ministri

Medtem ko minister za gospodarstvo Matej Lahovnik predlaga, da bi zmanjšali število ministrstev, predsednik vlade Borut Pahor za to idejo ni zagret. Minister za okolje Karl Erjavec pa je povedal, da bodo tudi novi ministri združenih ministrstev predmet koalicijskega usklajevanja.

Če nekdo predlaga, da bi bilo ministrov manj, predlaga zmanjšanje števila udeležencev na sejah vlade. Za ministra za gospodarstvo bi verjel, da se mu zdi, da najbrž ne pride dovolj pogosto do besede. Zanimivo je, da se ostalim ministrom število kolegov, kot vse kaže, ne zdi vprašljivo. Za Boruta Pahorja bi pa lahko rekli, sklepam seveda po njegovi izjavi, da bi manj ministrov morda pomenilo manj problemov, pa mirnejši potek sej, da bi si pa v času krize, pa še pred novim letom, naložil še delo z zmanjševanjem števila ministrstev, to je pa najbrž prenaporno.

Ker je koalicija sestavljena iz štirih strank, vlada pač ne more imeti manj kot štirih ministrov. Če so nekateri ministri samo za to, da imajo večje članice koalicije po več ministrov, potem to ni brez pomena: če je potrebno zadovoljiti stranko partnerico, nobeden pravi predsednik vlade ne bo okleval. Čeprav bo izbranec še tako v nasprotju z interesi ljudstva in zdravo logiko.

V medijih sem zvedel, da ni vprašanje število ministrov, ampak velikost ministrstev. S to tezo se nikakor ne strinjam. Pri zapletenosti slovenske in evropske birokracije bi – po mojem skromnem mnenju – potrebovali kakih osemdeset ministrstev! Ker je Karl Erjavec potožil, da ima veliko dela s sodelovanjem s kmetijskim in prometnim ministrstvom, se seveda vprašujem ali se ministri res lahko uspešno dogovarjajo na vladnih sejah ali pa prepuščajo pogovore nižjim od sebe. Se tisoč uradnikov z enega ministrstva pogovarja s tisoč uradniki z drugega ministrstva? Tudi, če bi bilo ministrstev osemdeset, bi to ne škodovalo, če bi se podsekretarji po elektronski kombinaciji lahko prav o vsem sproti dogovarjali.

Na več načinov sem skušal testirati možnost zmanjševanja ministrstev. Imamo metodo, ki se ji reče „primerjalna književnost“. Pri tej metodi študentke primerjajo, kaj je kakšen pisatelj napisal, še rajši pa seveda, kaj bi lahko napisal, če bi bil tako izobražen kot so one. Zoran Jankovič je izdal časopis Ljubljana, ko ga prebiram, se mi prikažejo te možnosti: župan Ljubljane bi lahko bil minister za Ljubljano. S to Ljubljano je toliko problemov, da kratko in malo vlada brez Zorana izgublja na verodostojnosti. Če to ne bi šlo, ker njegova lista ni del koalicije, bi župan Ljubljane lahko bil po funkciji prometni minister. Kdor se zjutraj pelje iz Ljubljane ali zvečer v Ljubljano, mu bo jasno, kaj mislim. Če se v Ljubljano ne da priti z avtom, potem je promet v Sloveniji pač izgubljena zadeva. Misel, da bi župan Ljubljane tudi minister za železnice, pa odločno odklanjam. Zdaj ureja podzemna parkirišča in nogometni stadion, kaj bi bilo s podzemnimi parkirišči in stadionom, če bi se lotil železnic? Toplo bi predsedniku vlade priporočal, da imenuje našega Zorana za ministra za kulturo. Razlog je preprost, ne bo menda mariborski Kangler minister za kulturo? Tomaž Pandur pa njegov sekretar? Če je nogomet najvažnejši šport in če je stadion v Stožicah najpomembnejši objekt v Sloveniji, potem je jasno, da naj bo Zoran vsaj minister za šport.

Če bi zmanjšali število ministrov, bi se zmanjšalo število ministrov, ki nastopajo na televiziji. Že zdaj tam nastopajo samo nekateri ministri in tako se oglašajo predvsem vedno ena in ista ministrstva. Tudi ti ki nastopajo, ne nastopajo vsi enako pogosto in predvsem ne z dovolj dolgimi prispevki. Napačna je predpostavka, da, če občani ne vedo, koliko ministrstev vlada ima, je potem vseeno, koliko ministrstev vlada ima. Je pa neizpodbitno dejstvo, da minister, ki ni vsak dan na televiziji, morda sploh ni minister. Videti Rosvito Pesek pomeni biti minister!

Tretji program bi nam naj s prinašanjem dogajanja v državnem zboru zagotovil stalne nastope ministrov. Ni tako. Poslanci se radi slikajo sami in posebno predsedniki raznih odborov bi radi speljali vloge ministrom. Ministri se v glavnem potrpežljivo vdajo v usodo, samo da imajo mir pred poslanci. Koalicija zagotavlja ministrom mirno spanje. Za slovenskega ministra je zaradi Tretjega programa najvažnejša lastnost zgolj potrpežljivost! Zato pač Jelko Kacin ni minister za informiranje!

Ostala ministrstva bomo združevali drugič, ne mislite, da jih nisem po nekaj desetkrat združil! Projektno, seveda. Ker o uspešnosti vsakega ministra razsoja predsednik vlade, tega pa vodi misel, glavno, da je koalicija, dokler je še koalicija zadovoljna z mano, (kakšna druga glavna misel bi ga naj vodila?) je možnosti za sestavo zmanjšane vlade precej veliko in zelo so zabavna!