Zavržena pobuda za ustavno presojo

Kot so sporočili, pa bodo odločali o ustavnosti sklepov vlade, ki po mnenju nekaterih zdravnikov s povratno veljavo spreminjajo določila splošnega dogovora.

Zavod za zdravstveno zavarovanje, pristojne zbornice, združenja zavodov, druge organizacije ter ministrstvo za zdravje se na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vsako leto dogovorijo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in določijo tudi izhodišča za oblikovanje cen storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi in zasebnimi zdravstvenimi delavci. Gre za dogovor pogodbene narave in ne za predpis, ki bi bil objavljen v Uradnem listu RS, pojasnjujejo na ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče je namreč po njihovih navedbah pristojno odločati o skladnosti zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti, splošnih aktov z ustavo in zakoni. Ker splošni dogovor v zdravstvu ni predpis in tudi aneks k temu dogovoru nima pravne narave predpisa, je ustavno sodišče pobudo o presoji zavrglo.

Bo pa ustavno sodišče odločalo o pobudi Mihe Žagarja, Denisa Arčka Jarkoviča in drugih za ustavno presojo dveh julijskih sklepov vlade, ki po njihovem mnenju s povratno veljavo spreminjata ureditev glede programa zdravstvenih storitev, izhodišč za njegovo izvajanje in oblikovanja cen, kot so določeni v splošnem dogovoru za letos. Kot so prepričani pobudniki, sklepa nista bila izdana po postopku in v obliki predpisa, čeprav vsebujeta splošne in abstraktne pravne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke, zaradi česar ju je treba šteti za predpis.

Ker naj bi bila v neskladju z drugim, 153., 154. in 155. členom ustave, so pobudniki predlagali začasno zadržanje izvrševanja omenjenih sklepov. A ustavno sodišče, kot so sporočili, o predlogih za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih sklepov ni odločalo, temveč je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Pobudniki ustavne presoje Zdravstveni zavod Revita, Ksenija Ljubojevič Džaferović in Marija Štefančič Gašperšič aneks ena k splošnemu dogovoru v osnovnem zdravstvu izpodbijajo v delu, kjer so bile na podlagi arbitraže in sklepov vlade maja letos spremenjene določbe za izračun višine sredstev, do katerih je upravičen posamezni izvajalec. Aneks po njihovem mnenju neposredno spreminja določbe sklenjenih pogodb o izvajanju zdravstvenih storitev za letos in odvzema sredstva za delo za obdobje po 1. avgustu, ki so bila predvidena s splošnim dogovorom. Glede na retroaktivno veljavo pa naj bi bili dolžni vrniti tudi del že prejetih sredstev od 1. aprila do 30. julija.

Aneks ena je, kot so pred časom pojasnili na Zdravniški zbornici Slovenije, je julija letos vlada sprejela enostransko na predlog ministrstva za zdravje brez soglasja ostalih partnerjev, izvajalcem zdravstvene dejavnosti pa aneks zmanjšuje obseg financiranja zdravstvenih programov. Vlada je z aneksom med ostalimi ukrepi vsem zdravstvenim zavodom znižala sredstva za plače za en plačni razred, ukinila je plačevanje dodatkov za delovno uspešnost in za zahtevnejše pogoje dela, za 20 odstotkov pa je znižala tudi sredstva za amortizacijo. (STA, lpč)