"Reakcije na odlikovanje Ertla so čustvene in ostre"

Po mnenju slovenskega predsednika Danila Türka so reakcije na odlikovanje Tomaža Ertla čustvene in ostre, preseneča pa ga tudi pomanjkanje spravljivosti.

Prav tako predsednika republike preseneča pomanjkanje pripravljenosti priznati povsem realne zasluge. To odlikovanje je bilo dano ljudem za konkretno akcijo, ne pa za življenjsko delo, je pojasnil predsednik na današnji novinarski konferenci in dodal, da je Ertl dobil odlikovanje, ki se daje za zasluge na obrambnem in varnostnem področju.

"Izbor odlikovanja pove veliko o tem, za kakšno vrsto zasluge gre in za kakšno vrsto razlogov za odlikovanja gre," je poudaril predsednik republike, ki je prepričan, da je bila akcija Sever pomemben mejnik v procesu osamosvajanja Slovenije, posredno pa tudi demokratizacije Slovenije.

Glede Evropske ljudske stranke, ki je tudi izrazila zaskrbljenost zaradi odlikovanja nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla, je Türk dejal, da so njena stališča selektivna.

To po njegovih besedah niti ne preseneča, "ker politične stranke načeloma niso zelo kredibilen dejavnik zgodovinske resnice ali celovite in objektivne obravnave človekovih pravic". Kot je poudaril, imajo politične stranke "svoje politične cilje, svoje politične prijatelje. In to se vidi v izjavah političnih strank, tudi pri Evropski ljudski stranki".

Kot je znano, je Türk konec novembra odlikoval Ertla za zasluge v času akcije Sever, s katero so preprečili t.i. miting resnice leta 1989. Nasprotniki odlikovanja pa menijo, da je odlikovanje neprimerno, ker je Ertl po njihovi oceni v prejšnjem režimu kršil človekove pravice. Po mnenju predsednika SDS Janeza Janše je Türk z odlikovanjem prekršil slovensko ustavo. Zato tudi ni izključil možnosti za pobudo ustavne obtožbe predsednika republike.

Na novinarsko vprašanje, kako komentira ponedeljkovo Janševo izjavo na Zboru za republiko, da bi bilo "treba ponoviti nekatere poglavja in lekcije izpred 20 let" in da se "spomladi vidimo v večjem številu tudi na slovenskih ulicah in trgih", je predsednik republike na današnji novinarski konferenci odgovoril, da ne ve, ali je to poziv na demonstracije. "To je treba vprašati Janšo," je dodal.

Po Türkovem mnenju so razmere danes bistveno drugačne kot leta 1988. V tem letu je bilo, tako predsednik republike, veliko spontanega organiziranja civilne družbe, "tokrat pa imamo opravka predvsem s političnimi strankami in odnosi med njimi". Zato ne verjame, da je danes verjetno kakšno širše organiziranje civilne družbe.

Glede ustanavljanje pokrajin je Türk dejal, da bi morale te ideje dobiti resno razpravo, ki bi povezale stranke v DZ. "V parlamentu imamo veliko dogajanja, ki izkazuje šibko pripravljenost za zbiranje stališč ter povezovanje argumentov in strank v skupno politiko," je ocenil in poudaril, da je prav razprava o pokrajinah priložnost za povezovanje.

Zato je po njegovem mnenju dobro, da se vsi predlogi glede pokrajin primerjajo, "da se vidi, katere regije so nekako naravne in da se pove, kakšne so njihove pristojnosti". Kot je pojasnil, je v dosedanjih razpravah pogrešal jasnejše opredelitve razvojne funkcije in pristojnosti pokrajin oz. regij. Od tovrstnih tem je namreč v veliki meri odvisna smiselnost regij, je dodal.

Po njegovem mnenju je vprašanje regionalizacije povezano tudi z vprašanjem, ki zadeva prihodnost javne uprave in njene racionalizacije. "Tudi to bi bilo prav, da se obravnava z bolj občutkom za skupna stališča in daljšo prihodnost," je dodal.

Na vprašanje, ali bi nekakšno nova partnerstvo za razvoj bilo koristno, je Türk pojasnil, da je pri "koncipiranju načina, kako priti do politike soglasja, zelo pomembno, da se začne z jasno definicijo točk, okoli katerih je soglasje zaželeno in možno". Predsednik je ob tem svetoval, da "se ta napor naredi in da se pride do nabora vprašanj, ki tvorijo jedro sporazumevanja za naprej".

Glede očitkov o tem, da prihaja v predsednikovem uradu do nameščanja predstavnikov tajne policije Udbe, pa je predsednik republike dejal, da "ta kritika leti na Francija Perčiča". Ta je po Türkovih besedah povedal svoje glede teh očitkov, "svoje je povedalo tudi sodišče, in prav bi bilo, da bi vsi spoštovali odločbo sodišča".

Glede primera Nekrep je predsednik republike poudaril, da je zaskrbljen, kadar "dobivamo sporočila o tem, da nekateri zdravniki izkazujejo nekako zamišljeno vrhovno avtoriteto ali premajhno pozornost in občutljivost do bolnikov. Takšni primeri so, ne prevladujejo, vendar so".

Po njegovih besedah moramo biti v naši družbi veliko bolj občutljivi in se pogovarjati, da se te prakse spremenijo. "Če je zato potrebno spreminjanje postopkov znotraj zdravniške zbornice, je prav, da do takih sprememb pride," je dejal.

"To načelno mnenje je dovolj konkretno in sistematično, da lahko pomaga k temu, da bomo imeli boljši sistem," je ocenil. Ob tem je zatrdil, da se je pripravljen, če je treba, sestati s predstavniki ministrstva in drugih organizacijah na področju zdravstva in se pogovoriti o teh temah. (STA, lpč)