Gola resnica

23-letni Nigerijec Umar Farouk Abdulmutall, ki se je minuli petek v Amsterdamu vkrcal na letalo za Detroit, je imel eksplozivni prah in brizgalko s kemikalijami oziroma detonator skrita v spodnjicah, česar pa detektor kovin na amsterdamskem letališču Schiphol seveda ni zaznal. Ameriške oblasti zdaj od Nizozemcev zahtevajo, da jim pojasnijo, kako je napadalec lahko pretihotapil eksplozivna sredstva na letalo airbus 330 in ga skušal nekje nad Detroitom razstreliti.  Ameriški predsednik Barack Obama je v zadnjih dneh na Havajih, kjer preživlja počitnice, že dvakrat stopil pred novinarje in zahteval revizijo protiterorističnih ukrepov, kajti jasno je, da so obveščevalne in varnostne službe povsem zatajile in to,  kar se je zgodilo, je zanj nesprejemljivo.

Odgovora, zakaj se očitno sumljivi Nigerijec nikomur ni zdel dovolj sumljiv za podrobnejši pregled, najbrž še nekaj časa ne bo, toda ameriška uprava za varnost v prometu (TSA) že nekaj časa pravi, da pozna odgovor, kako bi se bilo mogoče tovrstnim terorističnim poskusom izogniti. Rešitev so posebni skenerji ljudi, ki omogočajo natančno in hitro skeniranje potnikov z namenom odkrivanja nevarnih predmetov, kot so eksplozivna telesa, strelno orožje, hladna orožja in podobno. Skrite predmete, torej tudi plastiko in kemikalije, naprava odkriva s pomočjo takoimenovanih milimetrskih valov, ki varnostnemu osebju v tridimenzionalni obliki prikažejo vsak predmet, ne glede na obliko in velikost, ki ga oseba skriva pod oblačili. Kabina za odkrivanje nevarnih predmetov opravi pregled osebe v 15 do 30 sekundah, medtem ko traja pretipavanje nekje med tri in štiri minute. Naprava je varna, saj je njeno sevanje desettisočkrat manjše od sevanja mobilnega telefona.

Prvi tovrstni skener je bil nameščen v Phoenixu v ameriški zvezni državi Arizona, novembra 2007, od takrat pa so jih namestili še na 40-ih ameriških letališčih. Šest takšnih skenerjev na šestih ameriških letališčih Albuquerque, N.M., Las Vegas, Miami, San Francisco, Salt Lake City, Tulsa v Oklahomi, uporabljajo za "osnovni oz. primarni pregled", kar pomeni, da gredo vsi potniki skozi to napravo namesto skozi detektor kovin, čeprav imajo potniki tudi možnost, da se odločijo, da jih varnostno osebje raje pretipa. Ostale naprave uporabljajo na 13-ih ameriških letališčih; Atlanta, Baltimore/Washington, Denver, Dallas/Fort Worth, Indianapolis, Jacksonville in Tampa na Floridi, Los Angeles, Phoenix, Raleigh-Durham v Severni Karolini, Richmond v Virginiji, Ronald Reagan Washington National in Detroit, in sicer za "sekundarni pregled", čeprav imajo potniki tudi v tem primeru možnost, da se raje odločijo za pretipavanje.
Ameriška uprava za varnost v prometu je sporočila, da so kupili še 150 naprav na osnovi "backscatter" tehnologije, ki skenirajo s pomočjo rentgenskih žarkov in ustvarjajo dvodimenzionalno podobo telesa. Vsaka naprava stane 190 tisoč dolarjev, na ameriška letališča pa naj bi jih namestili tekom leta 2010.

Toda skenerji imajo veliko nasprotnikov, ki trdijo, da ti grobo posegajo v posameznikovo zasebnost, saj so 3-D podobe, ki jih ustvarjajo naprave na osnovi milimetrskih valov, kot nekakšni fotografski negativi in torej preveč nazorne, saj se jasno vidi obris telesa, oblika prsi, odvečna teža, pri moških genitalije. Četudi se obraza ne vidi in se preiskovalec, ki preverja podobe, nahaja v ločenem prostoru in torej nikoli ne vidi potnika, varnostnik, ki pomaga potniku pa nikoli ne vidi skeniranih podob, kritiki skenerjev vztrajajo pri svojem. Da gre za poniževanje in poseg v zasebnost potnikov vztrajajo kljub temu, da naprave tudi ne morejo shranjevati, tiskati ali pošiljati skeniranih podob.

Zaradi zadržkov glede zasebnosti je junija lani predstavniški dom kongresa s 310-imi glasovi za in 118-imi proti prepovedal uporabo skenerjev celega telesa za "osnovne oz. primarne preglede". Če bo odločitev potrjena tudi v senatu, bo uporaba tovrstnih skenerjev omejena zgolj na uporabo za "sekundarne preglede". Toda nedavni spodleteli teroristični napad je tehtnico nagnil v prid zagovornikom uporabe skenerjev na letališčih, saj menijo, da se bo pač treba odločiti med varnostjo ali izgubo še koščka zasebnosti.

Zaradi enakih zadržkov je tudi Evropski parlament oktobra lani izglasoval, da bo treba pred avtorizacijo namestitve skenerjev na letališčih znotraj EU počakati še na nekaj študij o varovanju zasebnosti.  Toda Nizozemska zdaj na Evropsko unijo pritiska, da bi uzakonila uporabo skenerjev na letališčih, saj bi to po mnenju odgovornih na letališču preprečilo, da bi se Nigerijec Umar Farouk Abdulmutall minuli petek vkrcal na letalo. Nizozemsko letališče Schiphol sicer ima 17 visokotehnoloških skenerjev, toda njihova uporaba je za zdaj prostovoljna in omejena zgolj na polete po Evropi. Tako je tudi na nekaterih drugih evropskih letališčih. Minuli mesec je evropski komisar za promet Antonio Tajani v Evropskem parlamentu dejal: "Evropska komisija meni, da bi morala biti uporaba tovrstne tehnologije kot sredstva za varnostni pregled na letališčih neobvezna oziroma izbirna. Potniki morajo imeti možnost izbire med skeniranjem in pretipavanjem, ki ga opravi varnostno osebje."

A je nedavni incident dal misliti tudi britanskemu ministru za notranje zadeve Alanu Johnsonu, ki je v začetku tega tedna že napovedal, da razmišlja o kar najhitrejši namestitvi visokotehnoloških skenerjev na britanskih letališčih, kar glede na stopnjo ogroženosti Velike Britanije pred terorističnimi napadi niti najmanj ne preseneča.

Uspeli ali neuspeli teroristični napadi na potniška letala so že pripeljali do precejšnjih sprememb v varnostni proceduri na letališčih in naslednja sprememba oziroma novost bodo brez dvoma virtualni pregledi, bodisi s skenerji, ki ustvarjajo 3-D podobe bodisi s tistimi, ki prikažejo dvodimenzionalno podobo telesa. Za primer, da bi bili zagovorniki zasebnosti še naprej zelo nadležni, je ameriško podjetje L-3 že izdelalo skener, ki generirane podobe analizira s pomočjo posebnega softverja, ne pa človeka. Napravo trenutno preizkušajo prav na amsterdamskem letališču Schiphol.

Toda teroristi so očitno vedno vsaj korak pred svojimi tarčami. Nekateri strokovnjaki namreč trdijo, da je eksploziv vojaške kakovosti PETN, ki ga je imel pri sebi Nigerijec in še pred njim decembra 2001 v čevlju Richard Reid, neopazen oziroma, da ga ne morejo zaznati niti najbolj napredni skenerji, še manj detektorji kovin. Če to drži bodo novi skenerji morda samo skrajšali varnostne procedure na letališčih, za to, da bi teroristom preprečili, da na letala pretihotapijo te vrste eksploziva, pa si bo treba izmisliti kaj drugega.