Smučanje jim bomo plačali mi  

Osemdnevni smučarski izlet za 80 otrok, starih med osem in 17 let,  je organiziran za sredo februarja, cena počitnic na osebo pa je 920 evrov, toda evroparlamentarce in nekatere uradnike EU bo zadeva stala precej manj, piše britanski časnik Daily Telegraph.

Počitnice bodo namreč radodarno subvencionirane iz proračuna Evropskega parlamenta. Koliko popusta bo kdo dobil bo odvisno od višine mesečnega osebnega dohodka, a popusta bodo deležni tudi tisti, ki na leto zaslužijo več kot 108 tisoč funtov.

52 odstotni popust bodo dobili uradniki, ki zaslužijo do 69.620 funtov na leto, evroparlamentarci z letnim dohodkom 86 tisoč funtov pa bodo upravičeni do 45 odstotnega popusta. Po internem dokumentu, do katerega so se dokopali pri Daily Telegraphu, pa je predviden še dodatni 10 odstotni popust za drugega in vsakega naslednjega otroka.

Mats Persson z britanskega think tanka Open Europe je dejal: "Absurdno je, da v času, ko si večina družin po Evropi zateguje pasove, Evropski parlament meni, da je primerno subvencionirati počitnice za družine celo najbolj plačanega osebja. Kako lahko evroparlamentarci zahtevajo subvencionirane počitnice za svoje otroke, ko pa se večina družin njihovih volivcev stežka prebija skozi recesijo?"

Počitnice, ki jih je organiziral parlamentarni odbor zaposlenih, bodo otroci preživeli v hotelu s tremi zvezdicami v smučarski vasici Spiazzi v italijanski provinci Bergamo. Otroci evroparlamentarcev bodo štiri ure na dan preživeli na snegu, kjer se bodo učili smučanja, imeli pa bodo tudi delavnice na teme "gore, sneg, narava", zanje pa so pripravili tudi številne igre na prostem.

Tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta počitnic ni hotel komentirati.

Sicer pa zaposleni v institucijah EU grozijo s sodnim postopkom, če jim januarja ne bodo zvišali plač za 3.7 odstotka. A jim kot kaže ni treba preveč skrbeti, kajti sodeč po internem dokumentu na katerega se sklicuje Daily Telegraph, nacionalne vlade, zastopane v Svetu EU, ki nasprotujejo dvigu plač in skušajo blokirati dogovor, nimajo pravne podlage oziroma moči za blokiranje dviga plač. V dokumentu je med drugim zapisano: "Svet EU nima manevrskega prostora, da bi določal, kako krojiti plače zaposlenim v institucijah EU, saj to ureja zakon". Poleg tega bi blokada dviga plač lahko pomenila, da bi se institucije EU zapletle v drage pravne spore, to možnost pa omenja tudi prej omenjeni interni dokument: "Ukvarjanje s temi pritožbami in pravni spori bi administracijo prisilili v porabo finančnih sredstev, ki bi jih bilo bolje nameniti za uresničevanje Lizbonske pogodbe."

Dvig plač za vse zaposlene v institucijah EU je določen s pravno zavezujočim indeksnim izračunom na podlagi povprečja plač državnih uslužbencev v osmih najbogatejših evropskih državah ter z upoštevanjem posebnega indeksa življenjskih stroškov v Bruslju.

Po novi plačni strukturi, ki bo stopila v veljavo letos, pa plače evroposlancev ne bodo več prilagojene zaslužkom poslancev v nacionalnih parlamentih, ampak bo njihova plača avtomatično določena in sicer bo znašala 38.5 odstotka plače sodnikov EU, ki so sicer tudi upravičeni do 3.7 odstotnega zvišanja plač.

Glede na stanje v svetovnem gospodarstvu in na veliko negodovanje javnosti zaradi zahtev po višjih plačah evrokratov, je po nekaterih virih še edina druga možnost poleg ugoditve zahtevam po dvigu plač, da bi se ta dvig realiziral v obdobju dveh let, torej da bi se evrokratom plače letos zvišale za 1.85 odstotka, do leta 2011 pa še za 1.85 odstotka.