Nov predlog zakona o minimalni plači

Ministrstvo za delo bo za naslednja pogajanja o dvigu minimalne plače popravilo predlog novega področnega zakona. Partnerje, ki se do konca lanskega leta niso uspeli dogovoriti o dvigu minimalne plače, ki tako ostaja okoli 100 evrov pod minimalnimi življenjski stroški, še pred tem čakajo tudi pogovori o plačni politiki.

Ministrstvo za delo bo za naslednji krog pogajanj "popravilo predlog zakona o minimalni plači v skladu z javno razpravo", so povedali na ministrstvu, podrobnosti pa niso navedli. Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov naj bi se naslednjič na to temo sestali v petek.

Tako sindikati kot delodajalci so, kot je znano, zavrnili prvotni vladni predlog, po katerem bi minimalno plačo z letom 2010 zvišali s sedanjih okoli 460 evrov neto na 510 evrov neto, do 562 evrov, kolikor po ugotovitvah ministrstva za delo trenutno znašajo minimalni življenjski stroški, pa bi ob upoštevanju inflacije prišli v dveh korakih: z letom 2011 na 530 evrov in odstotek inflacije, z letom 2012 pa 562 evrov in odstotek inflacije.

Ekonomist Rasto Ovin rešitev glede dviga minimalne plače na raven minimalnih življenjskih stroškov vidi v ustvarjanju dovolj velikega produkta. "Zahteve so sicer normalni sestavni del pogajanja tarifnih partnerjev, v sedanjem času pa bi, uveljavljene univerzalno, za mnoge delodajalce lahko predstavljale kratkoročni problem, od kod vzeti ta sredstva. So pa tudi znak delodajalcem, da se je treba v prihodnosti izogibati slabše izobraženi in nekvalificirani delovni sili," je ocenil.

Dva sestanka partnerjev nista prinesla dogovora. Sindikati, ki so na množičnem protestu zahtevali dvig na 600 evrov neto, bi pristali na takojšen dvig za 100 evrov (na 560 evrov) in nato dvig na 600 evrov neto z letom 2011. Država bi lahko po navedbah ministrstev za delo in za finance z davčnimi spremembami (kakšnimi, še ni dorečeno) prispevala k dvigu do 510 evrov.

Ovin se s predlogom ne strinja. "Predlog razumem kot željo pritegniti v reševanje tega problema državo (davkoplačevalce) in mogoče predstavlja kratkoročno rešitev, vendar pa v osnovi nasprotujem vsakim olajšavam," je dejal.

Ob olajšavi bi razliko do zahtevanega dviga morali zagotoviti delodajalci. Ti tolikšen dvig zavračajo in se zavzemajo za paketno rešitev, v okviru katere bi hkrati spremenili tudi delovnopravno zakonodajo. "Predlog je na mizi. Ministrstvo je pozvalo tudi k predlogom delodajalcev in sindikatov. Gotovo pa za takšne dvige v času največje krize, ne da bi tudi na delodajalski strani to uravnotežili, ne vidimo možnosti," pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

Po dogovoru naj bi socialni partnerji obravnavali poseben socialni pakt, del katerega bi bila poleg spremembe plačne politike tudi sprememba delovnopravne zakonodaje. "Pričakujemo, da se bo toliko, kot se spreminja minimalna plača, spremenila tudi delovnopravna zakonodaja, in sicer predvsem v smeri lažjega zaposlovanja in odpuščanja, določanja drugih oblik dela ter poenostavitev in skrajšanja postopkov," dodaja Smole.

Ovin se strinja, da bi bilo treba za rešitev vprašanja primerne plače za normalni delovni napor najprej spremeniti delovno zakonodajo. "Vendar je to lahko le sestavni del širše strategije, s katerim lahko postrgamo določene rezerve, in zagotovimo nekoliko primernejše nagrajevanje dela. Pomembnejši se mi zdi del, s katerim bomo uspeli prepričati vse udeležence, da ekonomska varnost temelji na učinkovitejših ekonomskih naporih," pravi in dodaja, da lahko višjo dodano vrednost zagotovi le nova tehnologija in podjetnost, ki bi jo bilo treba v čim večji meri generirati doma.

Predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj poudarja, da bi se morali glede minimalne plače dogovoriti še januarja. Dvig splošne olajšave pri dohodnini bi prinesel do 510 evrov neto, medtem ko bi z uvedbo posebne olajšave lahko zagotovili dvig za celoten znesek, vendar nato "pade" celotna plačna politika, opozarja Rebolj.

O plačni politiki se bodo delodajalci in sindikati pogovarjali pri kolektivni pogodbi, ki ureja usklajevanje plač, regres in nadomestil za stroške, povezane z delom, za delavce, ki nimajo kolektivne pogodbe. Pogajanja o dokumentu, ki določa najnižje standarde, so bila predvidena že za december, vendar so jih prestavili zaradi dogovarjanja o minimalni plači. Obe strani bosta svoje predloge predstavili v sredo.

Veljavnost sedanje kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust se je iztekla z novim letom, uporabljala pa se bo do konca leta oz. do novega dogovora. Del sindikatov se zavzema za ponovno uvedbo splošne kolektivne pogodbe, ki bi (tako kot sedanja) veljala za vse, ki nimajo kolektivne pogodbe na panožni ali podjetniški ravni, ter, za razliko od sedanje, opredeljevala določila, ki jih panožne kolektivne pogodbe ne zajemajo.

Rebolj največ dilem pričakuje glede plačnega dela. "To, da se povečujejo le izhodiščne plače, ne bo več šlo," je prepričan. Delodajalci bodo počakali na pričakovanja sindikatov. "Verjamemo, da je takšna kolektivna pogodba, ki pokriva vse, ki nimajo kolektivne pogodbe, potrebna. Se pa mogoče da kakšna tolmačenja urediti bolje, kot so sedaj, in bi bila uporabna tudi za druge pogodbe," pravi Smole.

V kolektivne pogodbe v zasebnem sektorju je bilo po zadnjih podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) oktobra vključenih 450.309 delavcev, povprečna izplačana plača pa je znašala 1276 evrov. Od teh je 16.589 delavcev prejelo minimalno plačo. V lanskem letu je največ delavcev minimalno plačo prejelo februarja lani, in sicer več kot 25.000.

Zaposlenih, za katere kolektivne pogodbe ne veljajo, je bilo po podatkih Ajpesa oktobra 21.516, povprečna izplačana plača pa je znašala 3500 evrov.

Število brezposelnih v Sloveniji je poraslo tudi ob koncu lanskega leta. Po zadnjih uradnih podatkih, za november, je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 95.500 brezposelnih. Kljub temu da se je število brezposelnih decembra še povečalo - uradne podatke bo zavod objavil v januarju -, pa na zavodu pričakujejo, da njihovo število v letu 2009 ni preseglo 100.000. Ministrstvo za delo napoveduje, da število brezposelnih do konca marca ne bo preseglo 102.000. (STA, lpč)