Erjavec naj odide

Predsednik vlade Borut Pahor bo državnemu zboru v 15 dneh predlagal, naj razreši ministra za okolje in prostor Karla Erjavca. To je Pahor povedal po tem, ko se je z ministrom Erjavcem pogovoril o danes objavljenem pozivu računskega sodišča k njegovi razrešitvi.

Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu o smotrnosti ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki v Sloveniji od leta 2005 do konca leta 2007 ugotovilo, da je okoljsko ministrstvo hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. Zato je na premiera Boruta Pahorja naslovilo poziv za razrešitev okoljskega ministra Karla Erjavca.

Ministrstvo je zadovoljivo izvedlo le enega od osmih popravljalnih ukrepov. Kot nezadovoljiva pa sta ocenjena ukrepa, ki sta povezana z bistvenimi ugotovljenimi nesmotrnostmi, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Ob tem je dodal, da mora premier Pahor v 15 dneh računskemu sodišču odgovoriti, kako bo ukrepal. Računsko sodišče je kot nezadovoljive ocenilo popravljalne ukrepe na področju določitve okoljskih dajatev za vzpodbujanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Nezadovoljivi so bili tudi ukrepi ministrstva na področju področju načrtovanja aktivnosti izdelave predloga financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo.

Kot je pojasnil Šoltes, ministrstvo ni določilo okoljskih dajatev, s katerimi bi spodbujalo ločeno zbiranje odpadkov in ne gradnje ali sanacije odlagališč. Ministrstvo je sicer pripravilo osnutek nove uredbe o okoljski dajatvi, ki pa ne odpravlja, temveč celo poglablja netransparentnost sistema, saj so neustrezno določeni osnova za obračun, zavezanec in plačnik. Namen porabe dajatev je zapisan preširoko in omogoča nenamensko porabo, je opozoril Šoltes. Ministrstvo po njegovih besedah tudi ni pripravilo načrta aktivnosti, na podlagi katerega bi spremenilo nestimulativen način financiranja ločenega zbiranja embalaže ter ni določilo rokov in odgovornih oseb. "Danes uporabniki storitev gospodarskih javnih služb več kot ločujejo, več plačujejo," je izpostavil Šoltes in dodal, da zato ni pričakovati, da se bodo udeleženci v sistemu trudili za doseganje ambicioznih ciljev ministrstva.

Ministrstvo med drugim ni ustrezno določilo pristojnosti za odlaganje komunalnih odpadkov in zagotavljanje njihove predelave. Po mnenju sodišča bi morala biti odlaganja odpadkov in pristojnost za njihovo predelavo opredeljena kot državna gospodarska javna služba in ne občinska, vsaj do uvedbe pokrajin. Ker so opredeljene na občinski ravni, so cene odlaganja zelo različne, občine se izsiljujejo z možnostjo odlaganja ipd., je med drugim naštel Šoltes.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o ravnanju z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki avgusta lani poleg ministrstva preučevalo tudi ravnanje družb Snaga Maribor, Simbio Celje, Komunala Novo mesto, komunalno podjetje JKP Slovenske Konjice, Snaga Ljubljana in Komunalno podjetje Vrhnika. Slednji dve sta poslovali uspešno in učinkovito, medtem ko je ostalim naložilo popravljalne ukrepe. Snaga Maribor in JKP Slovenske Konjice sta jih izvedli delno zadovoljivo oz. nezadovoljivo, zato je sodišče izdalo sklep o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja. Nadzorna sveta obeh družb je pozvalo, naj zagotovita izvedbo ukrepov in sodišču v 30 dneh poročata o odločitvah, je povedal vrhovni državni revizor Samo Jereb.

Na težave z obstoječim sistemom zaračunavanjem okoljskih dajatev je računsko sodišče ministrstvo opozorilo že v reviziji pravilnosti in smotrnosti zaračunavanja in porabe takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v letih 2002 do 2005. Tudi takrat je v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je ministrstvo hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja in na takratnega premiera Janeza Janšo naslovilo poziv za začetek postopka za razrešitev takratnega okoljskega ministra Janeza Podobnika.

Tokrat gre tako - po pozivu k razrešitvi ministra Podobnika februarja 2008 - za drugi poziv k razrešitvi ministra. Doslej sta bila podobna primera dva, in sicer v primeru podjetja VO-KA in slovenjgraške bolnišnice. Računsko sodišče je po Šoltesovih besedah vsakič ravnalo v skladu z zakonom. "Takrat se razrešitev ministra ni zgodila, tokrat pa pričakujemo, da bo naš poziv naletel na odziv," je dejal Šoltes.

Spomnimo, minister Erjavec je pod pritiskom že zaradi obtožb v aferi Patria, v ponedeljek pa javnost razburil še z domnevno nezakonito prodajo 49-odstotnega državnega deleža v podjetju Energetika Projekt zasebnima podjetjema Nivo Celje in KIV.

Glede na očitke, da je sodišče sprejelo politično motivirane odločitev, je Šoltes spomnil, da je bil sklep o začetku revizije izdan 12. junija 2008, konec revizije je bil 13. avgusta 2009, 90-dnevni rok za odzivno poročilo se je iztekel 13. novembra 2009, nato pa je sledila ocena popravljalnih ukrepov. "13. novembra lani nismo bili jasnovidci, da bi vedeli, kaj se bo zgodilo," je poudaril Šoltes in dodal: "Delamo skladno s programom dela."

Šoltes je spomnil, da sta Podobnik in Erjavec tak poziv dobila kljub temu, da se je revizija nanašala na obdobje, ko nista bila ministra. Vendar so bili popravljalni ukrepi pripravljeni v obdobju njunega ministrovanja. V Erjavčevem primeru je opozoril še na to, da so imeli maja lani sestanek in da ministrstvo ni ugovarjalo zahtevam sodišča. Ukrepi so bili izvedljivi, saj bi lahko sami določili izvedbo njihove časovnice.

Šoltes je spomnil, da je ravnanje z odpadki ena od strateških usmeritev računskega sodišča. Na vprašanje, zakaj je vedno tarča okoljsko ministrstvo, pa je odgovoril: "Katerikoli kamen dvignemo, piše spodaj: ministrstvo za okolje in prostor. Gre pa za to, da to ministrstvo pokriva najširše področje okolja, v katerem živimo in gre za izjemno pomembno področje."