Enake možnosti v slovenski diplomaciji

Ženske v slovenski diplomaciji imajo več težav kot moški, in sicer predvsem zaradi skrbi za družino, je med drugim ugotovitev projekta, predstavljenega v monografiji Enake možnosti v slovenski diplomaciji. Diskriminacija glede na spol sicer ni prevladujoča oblika diskriminacije med diplomati in drugimi zaposlenimi na zunanjem ministrstvu.

Kot je ob današnji predstavitvi monografije na zunanjem ministrstvu poudaril vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, rezultati raziskave odražajo stanje na zunanjem ministrstvu in zahtevajo razmislek. Kot je še dejal, si je za enega od ciljev svojega mandata zastavil, da bi bilo ministrstvo prijaznejše do zaposlenih. Raziskava je po njegovem dobrodošla in je prišla v pravem trenutku, ker bo dala usmeritve za naprej. "Kritičnost rezultatov nas mora skrbeti v toliko, v kolikor nas mora voditi k iskanju rešitev," je prepričan minister, ki je tudi napisal uvodni nagovor v knjigi. Po besedah ministra Žbogarja izdaja publikacije sovpada s časom ustanovitve delovne skupine za izboljšanje odnosov na MZZ. Vodila jo bo državna sekretarka Dragoljuba Benčina, ki je, kot je dejal Žbogar, "s svojim občutkom za ljudi primerna za vodenje skupine".

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je prav tako napisala uvoden nagovor, je publikacijo, ki so jo pripravili Milan Jazbec, Marina Lukšič Hacin, Žiga Pirnat in Milena Stefanović Kajzer, danes označila za "izjemen projekt, kakršnih je v Sloveniji malo". Po njenih besedah je od zaposlenih težko izvedeti, kaj je narobe, da lahko narediš usmeritve za prihodnje. Menila je, da bo zanimivo slediti usodi projekta in ugotoviti, če se je kaj spremenilo. Eden od avtorjev projekta Žiga Pirnat je povedal, da so želeli ugotoviti, kakšno je stanje v slovenski diplomaciji. Vsem zaposlenim na zunanjem ministrstvu so zato poslali anketni vprašalnik, s katerim so želeli ugotoviti, kako vprašani občutijo enakost, ugotoviti stanje ter predlagati rešitve. Na vprašalnik se je odzvalo 37,5 odstotka zaposlenih. Poleg tega so izvedli še pogovore z več zaposlenimi.

Vprašani v raziskavi, ki je zajela obdobje od nastanka slovenske diplomacije do začetka leta 2009, se večinoma strinjajo, da imajo ženske v slovenski diplomaciji več težav kot moški, in sicer predvsem zaradi skrbi za družino. Čeprav anketiranke večinoma niso občutile neposredne diskriminacije zaradi spola, se je izkazalo, da je spol vendarle ovira v karieri slovenske diplomatke, predvsem zaradi družinskih obveznosti. Tudi sicer so diplomati med ovirami, s katerimi se soočajo v karieri, pogosto izpostavili težave, povezane z družino: visoke stroške šolanja otrok, težave s selitvijo, zaposlitvijo partnerja, številne pa moti tudi, da imajo premalo stikov z domovino. Raziskava tudi ugotavlja, da so enake možnosti na ministrstvu urejene srednje dobro do slabo; na lestvici od 1 do 5 so namreč dobile oceno 2,42, je pojasnil Pirnat.

Med oblikami diskriminacije na ministrstvu pa so največkrat izpostavili diskriminacijo glede na politično prepričanje, sledi diskriminacija zaradi osebnih zamer, osebne naklonjenosti in starosti. Diskriminacija po spolu je na petem mestu, medtem ko je diskriminacije glede na narodnostno pripadnost relativno malo.

V raziskavi so se avtorji osredotočili na dve ravni, in sicer na osebne odnose in na družino. Na prvi ravni kot rešitev predlagajo izgradnjo zaupanja na ministrstvu in izogibanje izrednim razmeram, pa tudi mehanizme, s katerimi bi avtomatizirali nagrajevanje in napredovanje na delovnem mestu. Na ravni družine pa avtorji raziskave med drugim vidijo rešitev v pozitivni diskriminaciji. (STA, mh)