Fotofiniš Bandića in Josipovića

Uredništvo
8. 1. 2010

Hrvaška predsedniška kandidata Ivo Josipović in Milan Bandić sta v četrtek zvečer na hrvaški komercialni televiziji Nova TV v soočenju pred drugim krogom predsedniških volitev govorila tudi o arbitražnem sporazumu s Slovenijo. Bandić je pri tem omenil možnost referenduma, a ga je Josipović opozoril, da bo odločitev arbitrov dokončna.

Kandidat Socialdemokratske stranke Josipović je ponovil, da je kot poslanec v saboru nasprotoval ratifikaciji arbitražnega sporazuma, sicer pa bo v primeru, da bo predsednik države, kot legalist spoštoval odločitev sabora. Neodvisni kandidat in zagrebški župan Bandić je dejal, da podpira arbitražni sporazum, a le pod pogojem, da to za Hrvaško ne bo pomenilo odrekanja od "centimetra vode ali kopnega". V nasprotnem primeru si bo prizadeval za referendum. Josipović, sicer doktor prava, mu je odgovoril, da gre za nekorektno tezo, ki kaže, da se sporazum najprej sprejme, potem pa zavrne, če odločitev ne bo v prid Hrvaški. Bandića je opozoril, da po odločitvi arbitražnega sodišča ni več pogajanj. Zagrebški župan mu je odgovoril, da nobena arbitražna komisija ne more biti nad hrvaškim parlamentom, ko gre za ozemlje.

Bandić je v zadnjem soočenju pred nedeljskimi volitvami obelodanil tudi nove razloge, zakaj naj bi se bivši hrvaški premier Ivo Sanader nenadoma odločil vrniti v politiko s kritikami na račun premierke Jadranke Kosor in vodstva Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ). "Imam podatek, ki mu lahko zaupam, da se je Sanader dogovoril z Josipovićem in predsednikom SDP Zoranom Milanovićem, da bo destabiliziral HDZ in vlado, da bi potem SDP prevzela oblast," je izjavil Bandić. Josipović je pred tem dejal, da je "dolgoletno prijateljstvo med Bandićem in Sanaderjem eden izmed razlogov, zakaj je Sanader poskusil prevzeti oblast nad HDZ in podpreti Bandića". Oba kandidata sta povedala, da bi Sanaderja izključila iz članstva HDZ, če bi bila na mestu Kosorjeve.

Tekmeca na predsedniških volitvah sta tudi drug drugega obtoževala delitve "na rdeče in črne", ki Hrvaški zgolj škodi. Oba predsedniška kandidata sta potrdila, da sta bila v hrvaški Zvezi komunistov od leta 1980, potem pa sta od leta 1990 nadaljevala s članstvom v SDP. Bandić je bil po objavi svoje predsedniške kandidature 5. novembra lani na podlagi statuta stranke sicer izključen iz SDP. Kot je povedal na soočanju, je članstvo "zamrznil", ni pa hotel odgovoriti, ali se bo tudi vrnil v SDP. Josipović je še poudaril, da z Bandićem nista nikoli bila v isti družbi, in zagrebškemu županu očital, da ga podpira Tomislav Merčep, ki je eden izmed najbolj zloglasnih hrvaških vojnih veteranov. Bandića naj bi podpiral tudi obsojenec za vojne zločine Branimir Glavaš, kar je zagrebški župan zanikal, ter poudaril, da ga podpirajo ljudje iz Glavaševe stranke, a jih poimensko ni navedel. Josipoviću pa je voditelj soočenja omenil podporo haaškega obsojenca za vojne zločine iz BiH Tihomira Blakškića, na kar je socialdemokrat odgovoril, da Blaškić ni več na seznamu njegovih privržencev.

Josipović je še ocenil, da je Bandić v zadregi zaradi izidov javnomnenjskih raziskav pred volitvami, ki mu niso v prid. Dejal je še, da ga tekmec skuša oblatiti z nizkimi udarci o netočnih informacijah glede njegovega premoženjskega stanja ter lažmi o družini ali domnevnem nemoralnem obnašanju na pravni fakulteti. Bandiću je celo ponudil, da bi danes preverila, ali ima Josipović delnice podjetij, ki jih omenja Bandić. "Če nimam delnic, naj se Bandić umakne iz kampanje, če pa jih imam, se bom umaknil jaz," je dejal Josipović in Bandiću predlagal takojšnji podpis omenjenega dogovora. Bandić se je odgovoru izognil. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja