Novi hrvaški predsednik je Ivo Josipović
Hrvaška je izbrala moderno, evropsko in civilizirano Hrvaško, ki jo bo naslednjih pet let poosebljal novi hrvaški predsednik Ivo Josipović. 52-letni pravnik in profesor glasbe, ki tekoče govori angleško in nemško, ima po mnenju hrvaških volilcev potrebno kredibilnost, da Hrvaško v svetu predstavlja kot civilizirano in spodobno državo. Josipović, sicer član in kandidat opozicijske stranke SDP, je užival predvsem podporo strank levega centra ter političnih predstavnikov srbske nacionalne manjšine.
Med predsedniško kampanjo sta imela oba kandidata podoben program - vstop Hrvaške v Evropsko unijo, pospešen boj s korupcijo in oživljanje gospodarstva, ki ga je močno prizadela recesija. Trenutna brezposelnost na Hrvaškem je kar 16 odstotna, zunanji dolg pa znaša okoli 43 milijard evrov, kar predstavlja skoraj 94 odstotkov bruto domačega proizvoda.
52-letni Josipović, ki ga opisujejo kot sposobnega in moralnega akademika, nikoli vpletenega v korupcijo, a razmeroma neizkušenega v politiki in nekoliko dolgočasnega, je boljša izbira, če želi Hrvaška čimprej vstopiti v Unijo. Njegov nasprotnik Milan Bandić bi namreč zelo verjetno upočasnil pogajalski proces, saj je v predvolilnih govorih povedal, da bi vztajal pri debatah o problemih, ki so že rešeni. Po drugi strani je treba povedati, da se Ivo Josipović v Saboru ni pokoril strankarski disciplini in je glasoval proti arbitražnemu sporazumu s Slovenijo. V predvolilnih govorih pred glasovanjem je med drugim dejal: "Želim, da Hrvaška čimprej vstopi v EU, toda ne pod pogoji, ki so nepravični in nas delajo državljane drugega reda. Članstva ne želimo plačati z ozemljem." Josipović je mnenja, da bi se moralo sporno vprašanje reševati po mednarodnem pravu, kar bi Sloveniji omogočilo uresničitev legitimnih interesov, ne pa tudi pridobitev hrvaškega ozemlja. Da torej Hrvaška ne bi izgubila dela morja in morskega dna, bo Josipović kot novi hrvaški predsednik "poskrbel, da bo Zagreb na mednarodno sodišče poslal svoje najboljše sinove in dobre poznavalce mednarodnega prava."
Hrvaška sicer upa, da bo 28. članica Unije postala do leta 2012, Josipović pa je kljub nestrinjanju z arbitražnim sporazumom napovedal sodelovanje z vlado Jadranke Kosor tako v procesu pristopanja članstvu v Evropski uniji kot tudi v boju s korupcijo in pri gospodarskih reformah. Pri tem bo, kot je napovedal, izkoristil vsa ustavna pooblastila, čeprav je predsedniški položaj na Hrvaškem, kot je znano, bolj ceremonialne narave. Medtem ko predsednik lahko vpliva na zunanjo politiko in na vojsko, pa so njegova pooblastila glede gospodarskih vprašanj zelo omejena.
Z novim predsednikom ne bi smeli biti nezadovoljni Hrvati v Bosni in Hercegovini, ki so sicer pričakovano večinoma podprli njegovega protikandidata Milana Bandića. Josipović namreč celovitosti BiH ne postavlja pod vprašaj, meni pa, da bi bila lahko tretja entiteta dobra rešitev za tamkajšnje Hrvate. Hrvaškim državljanom v Bosni in Hercegovini tudi ne bi odvzel volilne pravice na volitvah na Hrvaškem.
Josipović je poleg nestrinjanja z arbitražnim sporazumom iz strankarskih tirov skočil tudi s stališčem, da Hrvaška v tem trenutku ne potrebuje predčasnih parlamentarnih volitev, delo premierke Jadranke Kosor pa podpira.
Za razliko od Milana Bandića novi hrvaški predsednik Ivo Josipović ni vernik, ampak se označuje za agnostika. Vernikom je v predvolilni kampanji tako namesto pravice na nebu obljubljal raje pravico na zemlji.
Očitno je to za mnoge, sicer globoko verne Hrvate, le bolj realna obljuba, kajti Josipovićevemu protikandidatu Bandiću tudi podpora "z neba" - torej goreča ljubezen do Boga, pa podpora klera in številnih vernikov ni pomagala, prav tako ne glasovi Hrvatov v Bosni in Hercegovini, ne velike besede o patriotizmu in filantropiji.
Bandića so bržkone pokopale tudi obtožbe o korupciji, zaradi česar obljube o boju proti korupciji niso zvenele prepričljivo, marsikateremu volilcu ni bila niti najmanj simpatična njegova nediplomatska drža, neznanje tujih jezikov, pa številni spodrsljaji zaradi katerih je bil velikokrat tarča posmeha.
Zagotovo pa mu je škodila tudi podpora zloglasnega vojaškega veterana Tomislava Merčepa, ki ga povezujejo z zločini nad srbskimi civilisti. Če je verjeti nekaterim hrvaškim medijem, je vsakdo, ki sprejme Merčepovo podporo, obsojen na politični propad. Prav tako kot je v tem trenutku na politični propad obsojen vsakdo, ki ga povezujejo z nekdanjim premierom Ivom Sanaderjem, ki je trenutno najbolj nepriljubljena oseba na Hrvaškem, menda pa je podpiral Milana Bandića.
Ivo Josipović, novoizvoljeni hrvaški predsednik, bo 18. februarja nasledil Stjepana Mesića, ki je predsedniško funkcijo opravljal dva mandata oziroma deset let in Hrvaško pomagal preoblikovati v pro-zahodno demokracijo.