Programi na spletu
Navdušenje nad selitvijo programja v splet ne jenja. Poleg uveljavljenih igralcev se še naprej skoraj vsak dan izpostavi mlado, inovativno podjetje, ki v spletu predstavi novo, zanimivo storitev. Hkrati se zmogljivosti računalnikov, omrežnih povezav, operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov bližajo točki, ki bo omogočila praktično vsako računalniško storitev tudi v spletu, to pa uporabnikom prinaša številne prednosti.
Pred leti smo se v Monitorju ozrli na prvih pet let »Spleta 2.0«, ki je nakazal velik potencial spletnih storitev in programov. Številne zanimive možnosti, ki so izkoriščale predvsem prednosti spletnega programja, kot je na primer dostopnost od koderkoli, s katerekoli naprave, so že pritegnile milijonske množice, kljub temu pa se še ni zdelo, da je splet lahko prijazen dom tudi za bolj »tradicionalno« programje, kot so rešitve za skupinsko in pisarniško delo, da niti ne omenjamo grafične in večpredstavne obdelave ter sodobnih iger s trirazsežno grafiko. A časi se spreminjajo in to ni verjetno nikjer bolj očitno in hitreje kot ravno v spletu, ki je veliki katalizator in stična točka vse večjega števila programov in storitev. Lahko bi rekli, da se je v minulem letu dokončno potrdilo, da je splet prihodnji dom za programe, kar je simbolično pokazal tudi velikan računalniškega namizja, Microsoft, ki je predstavil osnutke tudi za svojo pisarno v oblaku.
V današnjem omreženem svetu, kjer so na voljo številne storitve, je zanimiva izkušnja na primer vnovična namestitev temeljnega programja v povsem nov računalnik. Še nedavno je bilo to opravilo silno nerodno. Toliko bolj, če smo si na namizju nakopičili številne nastavitve, programe, dokumente in drugo, kar nas je oviralo pri udobni nadgradnji. Danes si lahko nekoliko bolj vešč uporabnik naredi svoj sistem skorajda neodvisen od strojne in programske opreme, ki jo trenutno uporablja. Čim več uporabljamo storitve v spletu in programsko opremo, ki teče v brskalniku, tem bolj smo neodvisni od naprave, s katero delamo. Ta trend se pravzaprav ne ustavi na namizju, saj se z zmogljivimi pametnimi telefoni seli tudi v sfero mobilnih telekomunikacij. Pot, ki jo je pogumno začrtal Applov iPhone, sta povzela tudi Googlov Android, Nokiin Maemo in številne nove pobude, ki na prenosno napravo prinašajo vse potrebne zmogljivosti za udobno rabo spleta, dodatno začinjene z lokacijsko ozaveščenostjo in mobilno povezljivostjo. To ponuja povsem nove storitve in uporabniške izkušnje, pri čemer je letos, denimo, eksplodirala dopolnjena resničnost (augmented reality).
Današnji svet je povezan in to se mora poznati tudi na programski opremi, ki jo uporabljamo. Poleg možnosti sodelovanja pa je vse bolj pomembno tudi poenostavljanje rabe, saj so sodobni namizni operacijski sistemi s svojimi datotekami, mapami, uporabniškimi računi, pravicami, nevarnostjo zlonamerne kode, potrebami po rezervnih kopijah in nemogoče zapletenimi postopki nadgradnje precej tuji uporabnikom, ki niso ravno navdušeni računalnikarji. Splet in njegovo zaledje, preprosto poimenovano oblak, tu ponujata silno veliko poenostavitev, podobno sta ju že prinesla pri izmenjavi vsebin in medsebojni komunikaciji.
Brskalniki
