Visoki predstavniki na Haiti
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon bo v nedeljo odpotoval na Haiti, ki ga je v torek prizadel katastrofalen potres in terjal več kot 50.000 smrtnih žrtev. ZN so ob tem že v petek donatorje pozvali k 562 milijonov dolarjev pomoči. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je medtem sporočila, da bo Haiti obiskala že danes.
Ban bo v nedeljo odpotoval v haitijsko prestolnico Port-au-Prince, z obiskom pa želi izraziti solidarnost s tamkajšnjim prebivalstvom, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili v ZN. V ZN so ob tem že v petek mednarodno skupnost pozvali k 562 milijonov dolarjev pomoči za opustošeni Haiti. Vodja Urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) John Holmes je poziv za sredstva za prihodnjih šest mesecev podal na srečanju držav članic ZN. Kot je dejal, so tolikšna sredstva potrebna, ker so v ZN ocenili, da je potres močno prizadel tri milijone ljudi, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Večino sredstev, to je 246 milijonov dolarjev, bodo po besedah Holmesa namenili za pomoč v hrani. Na Haitiju, ki je ena izmed najrevnejših držav na svetu, namreč po navedbah ZN namreč nimajo nobenih zalog hrane, ne delujejo pa niti običajni mehanizmi razdeljevanja živil.
Ameriška državna sekretarka Clintonova je medtem v petek sporočila, da bo že danes obiskala Haiti. S seboj bo odnesla pomoč, sestala pa se bo tudi s haitijskim predsednikom Renejem Prevalom in prebivalstvu izrazila solidarnost ter jim obljubila pomoč. Ameriški predsednik Barack Obama je medtem Američane pozval k solidarnosti s Haitijci. Obama je v luči ponedeljkovega praznika v ZDA, ko Američani obeležujejo dan borca za pravice temnopoltih Martina Luthra Kinga, v sporočilu zapisal, "da nas uničujoči potres na Haitiju in nujno potrebna človekoljubna pomoč spominjajo, da moramo našo radodarnost in uslužnost razširiti izven meja naših skupnosti".
Preval je medtem izrazil hvaležnost zaradi prizadevanj mednarodne skupnosti po potresu v njegovi domovini, hkrati pa je posvaril, da je dotok pomoči slabo koordiniran. Kot je dejal Preval, ki je moral zaradi potresa sedež vlade preseliti v policijsko postajo blizu letališča v Port-au-Princeu, je samo v enem dnevu na letališču v Port-au-Princeu pristalo 74 letal iz vrste države, na Haitiju pa lahko humanitarne delavce le prosijo, naj razdeljevanje pomoči usklajujejo v skupinah.
Haitijski minister za zdravje Alex Larsen je medtem sporočil, da je torkov potres sedme stopnje po Richterju terjal terjal več kot 50.000 smrtnih žrtev, 250.000 pa jih je bilo ranjenih. Po njegovih navedbah je ob tem brez domov ostalo skoraj 1,5 milijona ljudi. Glede na ocene, ki jih je že pred tem podal Rdeči križ, je potres terjal do 50.000 mrtvih. Haitijski premier Jean-Max Bellerive je sporočil, da so doslej pokopali posmrtne ostanke več kot 15.000 ljudi, na tisoče trupel pa je še vedno pod ruševinami in ne morejo do njih. Ob na tisoče truplih, ki se v tropski vročini še vedno kopičijo v Port-au-Princeu, so reševalci tudi borijo s časom, da bi našli morebitne preživele pod ruševinami, prav tako pa je potrebno oskrbeli množice ranjenih, navaja AFP.
Na ulicah Port-au-Prince s tremi milijoni prebivalcev, ki so sedaj brez dostopa do hrane, vode, zatočiša in elektrike, so sicer domačim reševalcem po treh dneh, ko so bili večinoma prepuščeni sami sebi, pridružile tudi številne tuje reševalne ekipe. ZN ob tem razmišljajo, da bi okoli 5000 pripadnikov mirovnih sil z vsega Haitija sedaj premestili v Port-au-Prince. Na Haiti je že prispela tudi predhodnica okoli 10.000 ameriških vojakov, ki so prav tako začeli razdeljevati pomoč.
Prestrašeno prebivalstvo pa je ob katastrofi, ki jo je povzročil potres, soočeno tudi z množičnim plenjenjem. Z mačetami oboroženi plenilci so namreč izkoristili priložnost in od prizadetih po navedbah očividcev zahtevajo denar. Obenem so ob še vedno redkih centrih za razdeljevanje pomoči izbruhnili tudi jezni pretepi. Po potresu sicer tudi tuje države na Haitiju pogrešajo več sto svojih državljanov, hudo pa je bila prizadeta tudi misija ZN na Haitiju (MINUSTAH). Doslej so potrdili 37 smrtnih žrtev med 12.000 uslužbenci misije, 330 jih še pogrešajo, med njimi civilnega vodjo misije Hedija Annabija in njegovega namestnika Luiza Carlosa da Costo. (STA, mh)