Stari obrazi na ukrajinskih volitvah
V Ukrajini - nekdanji sovjetski republiki, ki ne najde izhoda iz hude politične in gospodarske krize - bodo v nedeljo predsedniške volitve. O zmagovalcu bo najverjetneje odločal drugi krog, največ možnosti za zmago pa ima opozicijski voditelj in nekdanji premier Viktor Janukovič. Njegova glavna protikandidatka je sedanja premierka Julija Timošenko.
Nekaj več kot 36 milijonov volivcev bo lahko sicer izbiralo med 18 kandidati. Zadnje raziskave Mednarodnega inštituta za sociologijo v Kijevu so pokazale, da naj bi Janukovič v prvem krogu osvojil okoli 42 odstotkov glasov, Timošenkova pa 22 odstotkov. Napovedi za morebitni drugi krog 7. februarja Janukoviču napovedujejo okoli 58 odstotkov glasov, Timošenkovi pa 39 odstotkov. Analitiki ob tem ocenjujejo, da za premierko ni še nič izgubljenega. "Janukovič ima zdaj prednost, vendar ne bi sklepal prehitro," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil direktor Centra za politične študije v Kijevu Volodimir Fesenko. "Če bo Timošenkova zmogla mobilizirati večino volilnega telesa, ki na predsedniškem mestu ne želi videti Janukoviča, potem bi lahko imela možnosti za zmago," je dodal.
Timošenkova, ukrajinska železna lady, je priljubljena predvsem na zahodu države, ki slovi po velikem nacionalističnem naboju. V predvolilni kampanji je stavila predvsem na čustva. "Ona bo zmogla. Ona - to je Ukrajina!" se glasi predvolilni slogan Timošenkove, ki med drugim nastopa s simbolom rdečega srca na beli podlagi. 49-letna premierka je v četrtek obljubila, da bo v primeru zmage Ukrajino v petih letih popeljala v Evropsko unijo. "Ukrajina mora postati članica EU in zame je to prioriteta. Storila bom vse, da bo Ukrajina v času mojega mandata postala članica EU," je volivcem zagotovila karizmatična Timošenkova, ki hkrati obljublja tudi izboljšanje odnosov z Rusijo. Ti so se po oranžni revoluciji močno ohladili.
Janukovič, ki so ga po oranžni revoluciji označevali kot aparatčika, namestnika Moskve in prevaranta, med svojimi privrženci velja za garanta politične stabilnosti in gospodarske rasti. Zmaga na volitvah zanj predstavlja sladko maščevanje za ponižanje, ki ga je doživel v oranžni revoluciji. "Vseh teh pet let sem vedel, da bo prišel ta dan," je dejal na enem od predvolilnih shodov.
V nedavnem pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP je ocenil, da je Ukrajina za demokratične reforme, ki jih je uvedla oranžna revolucija, plačala preveliko ceno. "Kaj nam je torej dala ta oranžna revolucija? Svobodo govora? To je zelo dobro. Vendar kakšno ceno je Ukrajina plačala za to? Cena za razvoj teh demokratičnih načel je bila v naši državi prevelika," je bil odločen Janukovič. V primeru izvolitve na položaj je Janukovič obljubil, da bo v državo vrnil demokracijo. Demokracija je "predvsem vladavina prava", te pa nam oranžna revolucija ni prinesla, je prepričan 59-letni Janukovič, ki je priljubljen predvsem na rusko govorečem vzhodu in jugu države. Podpira ga tudi najbogatejši mož v državi Rinat Ahmetov.
Sedanjemu predsedniku Viktorju Juščenku, nekdanjemu protagonistu oranžne revolucije, pa se v nedeljo obeta boleč poraz. Zadnje raziskave javnega mnenja mu napovedujejo manj kot tri odstotke podpore. In kaj je 55-letni Juščenko, v katerega so Ukrajinci pred petimi leti polagali vse svoje upe, storil narobe? Nekdanji direktor ukrajinske centralne banke je svoj mandat videl kot zgodovinsko misijo približevanja EU in zvezi Nato, zanemaril pa je slabe razmere v državi, neučinkovitost vlade in vse preveč razširjeno korupcijo. Juščenko je preveč pozornosti posvečal tudi zgodovinskim vprašanjem, kot je bila velika lakota v Ukrajini v času nekdanje Sovjetske zveze, vse premalo pa vsakdanjim tegobam navadnih ljudi. Ko je svetovna gospodarska kriza državo pripeljala na rob bankrota, je vse svoje moči namesto v reševanje države usmeril v osebni spor s Timošenkovo. Zaveznika iz časa oranžne revolucije sta postala velika sovražnika, kar je onemogočalo normalno vodenje države.
Kandidati so v precej populističnih predvolilnih nastopih sicer obljubljali znižanje davkov, boljše socialne storitve ter višje dohodke za učitelje, zdravnike in upokojence. Kako bodo svoje obljube uresničili, zaenkrat ostaja neznanka. Bilanca minulih petih let je v državi s 46 milijonov prebivalcev več kot slaba, pravih receptov za oživitev države pa ne ponujata ne Timošenkova ne Janukovič.
Ne glede na to, kdo bo postal četrti ukrajinski predsednik, analitiki ocenjujejo, da bo največja zmagovalka predsedniških volitev v Ukrajini Rusija - v Kijevu so namreč spoznali, da brez velikega ruskega medveda ne gre. Tako Timošenkova kot Janukovič sta že dala vedeti, da si bosta prizadevala za boljše odnose z Rusijo, s katero se je Ukrajina, najpomembnejša tranzitna država za dobavo energentov v EU, v minulih letih zapletla v več plinskih sporov. Moskva se v tokratno predvolilno kampanjo ni vmešavala. Janukoviču, ki mu očitajo celo povezave z nekdanjo sovjetsko tajno službo KGB, je namenila manj politične podpore kot običajno. Ruski premier Vladimir Putin, sicer oster kritik oranžne revolucije, pa je precej naklonjen svoji ukrajinski kolegici. Timošenkova je močna političarka in dobra pogajalka, je nedavno dejal Putin, ki je rusko-ukrajinske plinske spore vedno reševal s Timošenkovo.
Volišča v državi bodo odprta od 7. do 19. ure, prvi rezultati pa znani v ponedeljek. Uradni izidi naj bi bili znani 27. januarja. Volitve bodo spremljali opazovalci Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Parlamentarne skupščine zveze Nato, Evropskega parlamenta in urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). (STA, mh)