Haiti bo potreboval pomoč še pol leta

Holmes je izrazil prepričanje, da so veliko več kot 121 preživelih, kolikor so jih doslej na Haitiju rešili mednarodni reševalci, izpod ruševin v prestolnici Port-au-Prince rešili sami Haitijci. Kot je napovedal, se bo mednarodna pomoč nadaljevala, dokler bo potrebno.

Pred pristanišče prestolnice sedaj že prihajajo tuje ladje. Prispela je tudi ameriška t.i. plavajoča bolnišnica Comfort s 550 člani zdravniškega osebja, na katero helikopterji iz mesta vozijo najbolj nujne primere. V pristanišču je tudi ameriška letalonosilka Carl Vinson, francoska ladja Francis Garnier, na poti je španska ladja Castilla s 50 zdravniki in 450 vojaki, prihajajo tudi italijanska letalonosilka Cavour in kanadske ladje.

Ameriških vojakov in mornarjev je na Haitiju že 11.500, do konca tedna pa se bo njihovo število povečalo na 16.000. Varnostni svet ZN je pred dnevi sicer odobril okrepitev vojaškega dela misije za 2000 na 9000 vojakov in policijskega na skupaj 3600 policistov.

Prisotnost mednarodnih varnostnih sil je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP že začela kazati rezultate. Mednarodni vojaki in policisti so prevzeli nadzor nad razmerami v prestolnici, ki jo je v sredo stresel močan popotresni sunek jakosti 5,9 stopnje po Richterjevi lestvici in povzročil nov preplah med prebivalstvom. Treslo se je sicer le osem sekund, za razliko od glavnega potresnega sunka v torek pred tednom dni, ko jo dosegel jakost sedme stopnje po Richterjevi lestvici in je trajal več kot pol minute.

Vse več prebivalcev prestolnice še vedno beži iz mesta z avtobusi in čolni, vendar pa se počasi vanjo vrača tudi življenje. V sredo naj bi na tržnici tako že bila na prodaj hrana in voda, sicer po hudo zasoljenih cenah. Začela sta delovati že urada za denarna nakazila, banke pa naj bi odprli konec tedna.

Doslej so v množične grobove pokopali 80.000 trupel, vlada Haitija pa ocenjuje, da je bilo žrtev potresa skupaj okoli 200.000. Brez domov sta po tej naravni katastrofi ostala dva milijona ljudi. (STA, lpč)