Prazgodovinska kolišča na Unescovem seznamu?

V Uradu za kulturo švicarske vlade v Bernu so v ponedeljek na novinarski konferenci v navzočnosti predstavnikov Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Slovenije predstavili meddržavno kandidaturo teh alpskih držav za vpis prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine. Pobudnica in nosilka kandidature je Švica. Slovenijo je zastopal Bojan Grobovšek, veleposlanik Republike Slovenije v Bernu, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Dosje za kandidaturo, ki vsebuje informacije o 156 od skupaj približno tisoč znanih najdišč prazgodovinskih kolišč v šestih državah, je plod tesnega sodelovanja arheologov in drugih strokovnjakov iz navedenih držav vse od leta 2004. Dosje "Prehistoric Pile Dwellings around the Alps", ki obsega 1300 strani, vključuje tudi standardiziran inventar najdenih predmetov, pri njem pa je sodelovalo 30 ustanov in 130 oseb iz šestih držav. Direktor švicarskega Urada za kulturo Jean-Frederic Jauslin je med drugim poudaril, da bo kandidatura za vpis prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine gotovo bistveno prispevala k predstavitvi zgodovinske in kulturne vrednosti teh najdišč v javnosti ter k njihovi še boljši zaščiti.

Slovenski veleposlanik v Bernu Bojan Grobovšek se je švicarski strani zahvalil za nosilno vlogo pri projektu in povedal, da je na slovenski strani postopke usklajevalo ministrstvo za kulturo, ministrstvo za zunanje zadeve pa skrbi za stike z Unescom. Slovenija je srednjeevropska in alpska država, kolišča na njenem ozemlju krajevno in kulturno povezujejo območja v Italiji in Avstriji, kjer je že v četrtem tisočletju pred našim štetjem obstajala civilizacija koliščarjev, prazgodovinska kolišča okoli Alp pa so pomemben arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva. Ostanki kolišč so bili na slovenskih tleh prvič odkriti leta 1875 na Ljubljanskem barju, od takrat je bilo na 150 km2 odkritih več kot 40 lokacij, zadnja pred nekaj tedni prav na naseljenem delu na robu ožjega središča Ljubljane.

Območje Ljubljanskega barja, ki je eno od najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji, uživa visoko stopnjo strokovnega varstva kot državni krajinski park. Kandidatura za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine bo gotovo prispevala k še boljši ekološki in siceršnji zaščiti tega območja. Med širšo javnostjo v Sloveniji je živa zavest o obstoju civilizacije koliščarjev, deloma verjetno tudi zato, ker so najdišča zelo blizu prestolnice. Koliščarska kultura in civilizacija sta našli svoje mesto tudi v mladinskem zgodovinskem romanu pisatelja Janeza Jalna Bobri, ki je izšel v 40-ih letih prejšnjega stoletja.

Uspešna kandidatura za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine bo gotovo prispevala k razlagam vpetosti kulture in civilizacije prebivalcev kolišč v Sloveniji v civilizacijo širšega območja, se pravi srednje Evrope in Alp, je še povedal Grobovšek. (STA, mh)