Ustavna obtožba zaradi odlikovanja?

Poslanci SDS in SLS bodo predvidoma v četrtek vložili predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka. Kot so za STA pojasnili v SDS, je bila povod za to kršitev drugega poglavja ustave, ki govori o človekovih pravicah. V obeh strankah so namreč nasprotovali Türkovemu odlikovanju Tomaža Ertla za zasluge v času akcije Sever.

Predsednik SDS Janez Janša in predsednik SLS Radovan Žerjav bosta vložitev predloga obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem predstavila na četrtkovi novinarski konferenci. Svoje odklonilno stališče do odlikovanja so v obeh strankah izrazili že lani decembra, ko so tudi napovedali možnost vložitve ustavne obtožbe.

Türk je 30. novembra lani poleg Tomaža Časa in Leopolda Jesenka s srebrnim redom za zasluge odlikoval tudi Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t.i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Proti temu so dan po odlikovanju protestirali poslanci SDS, ki so v pismu predsednika republike pozvali, naj spremeni odločitev ali pa odstopi s funkcije. Protestu so se pridružili nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl. Kot je takrat poudaril Janša, je Türk s podelitvijo odlikovanja Ertlu, "simbolu kršenja človekovih pravic", prekršil slovensko ustavo, saj to pomeni "dejanje simbolnega zaničevanja človekovih pravic". Po mnenju SLS je odlikovanje sporno tudi, ker pomeni utrjevanje delitev v slovenskem narodu.

"No, to nam bo zanesljivo pomagalo iz krize v Sloveniji. To je še en ukrep, ki pomaga v vrsti paketov ukrepov za izhod Slovenije iz situacije, v kateri se nahajamo," se je na napoved ustavne obtožbe v oddaji Radia Slovenija Studio ob 17-ih odzval vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič. Dodal je, da bodo zadevo podrobneje komentirali, ko bo vložitev tudi uradna. Cvetka Zalokar Oražem (Zares) pa je dejala, da še vedno dvomi v pravno podlago za takšno ustavno obtožbo. "Mislim, da še noben resen pravnik doslej ni potrdil, da je to sploh moč napisati," je poudarila. Vodja poslancev DeSUS Joško Godec je dejal, da je vložitev obtožbe neodtujljiva pravica. "Mislim, da pravico te presoje ima pa le verjetno pravna država," je poudaril. Zmago Jelinčič (SNS) pa je dejal, da ne ve, zakaj bi se razburjali zdaj, če se niso takrat, ko je nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek "podelil najvišje državno odlikovanje belogardistu, ki je hodil na gestapovski kurz za propagandiste v drugi svetovni vojni". Vodja poslancev LDS Borut Sajovic pa je prepričan, da predsednik Türk uživa ugled in spoštovanje državljank in državljanov. "Priznanje je podelil za prispevek k osamosvojitvi, kar je dragoceno in pomembno, ne pa za življenjsko delo," je še dejal za Radio Slovenija.

Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike lahko DZ predlaga najmanj 30 poslancev, predlog pa mora vsebovati dokaze o očitani kršitvi ustave. Predlog obtožbe nato predsednik DZ posreduje predsedniku republike, ki lahko nanjo pisno ali ustno na seji DZ odgovori. Poslanci nato o obtožbi zoper predsednika republike najpozneje v 60 dneh po vložitvi odločajo z večino glasov vseh poslancev. Če poslanke in poslanci sklep o obtožbi izglasujejo, ga predsednik državnega zbora posreduje ustavnemu sodišču. To opravi javno obravnavo, na kateri ima pravico biti navzoč tudi predsednik republike, obtožbo pa zastopa od državnega zbora pooblaščeni predstavnik, imenovan izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka.

Ustavno sodišče o kršitvi ustave odloča z dvotretjinsko večino. Lahko tudi odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega. Če pa ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku republike preneha funkcija.

Predlog za ustavno obtožbo zoper Türka je sicer prvi takšen predlog v zgodovini samostojne Slovenije. (STA, mh)