Jutri bodo zaslišali Tonyja Blaira
Z javnimi zaslišanji je posebna komisija, ki jo vodi upokojeni visoki funkcionar John Chilcot, začela novembra lani. Komisija želi osvetliti proces odločanja, ki je vodil v sodelovanje Velike Britanije v ameriški invaziji na Irak leta 2003, čeprav ni imela zelene luči Združenih narodov in katere cilj je bil strmoglavljenje režima Sadama Huseina.
Blair, ki je bil premier med letoma 1997 in 2007, bo pred posebno komisijo odgovarjal na vprašanja cel dan. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, so najbolj težko pričakovani odgovori Blaira na vprašanja o tem, ali je bila sprememba režima v Iraku njegov cilj že od leta 2002 in ali je namerno pretiraval z obsegom grožnje, ki jo je predstavljal Irak, da bi nasprotnikom "prodal" vojno. Pričakuje se tudi njegov odgovor na vprašanje, ali je takratnemu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu že leta 2002 tajno obljubil sodelovanje v napadu na Irak z ali brez zelene luči Združenih narodov.
Zaslišanje bo potekalo v majhni dvorani v Londonu, kjer bo za javnost - čeprav je bilo prošenj za udeležbo 3000 - namenjenih samo 80 sedežev, od tega 20 za svojce v Iraku ubitih britanskih vojakov. Pred poslopjem so predvidene demonstracije na poziv pacifistične koalicije Stop the War, ki je bila ena od organizatork množičnih demonstracij proti vojaškemu posredovanju v Iraku, ki se jih je še pred invazijo na Irak februarja 2003 v Londonu udeležilo dva milijona ljudi.
Po sedmih letih Blairu še vedno mnogi Britanci ne morejo oprostiti, da je v Irak ob bok ameriškim vojakom poslal 45.000 britanskih vojakov, čeprav ZN za operacijo ni dal zelene luči in čeprav je več držav, med njimi Francija, Nemčija in Rusija, vojaškemu posredovanju odločno nasprotovalo.
Kot kaže anketa iz sredine januarja, je kar 52 odstotkov Britancev prepričanih, da jih je Blair "namerno zavajal", ko jih je na podlagi nezanesljivih obveščevalnih podatkov prepričeval, da ima režim Sadama Huseina orožje za množično uničevanje. Nasprotnega mnenja jih je bilo 32 odstotkov vprašanih, 23 odstotkov pa jih je menilo, da bi mu morali soditi za vojne zločine.
Priče, ki so doslej nastopile pred komisijo, so o Blairu povedale, da je bil v času odločitve prepričan v zakonitost posega in da je želel dobiti podporo mednarodne skupnosti, vendar pa je že zelo kmalu podlegel vplivu takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha in mu je bil za vsako ceno pripravljen slediti.
Blair doslej te podobe ni ovrgel. V pogovoru za BBC decembra lani je tako priznal, da bi vojno v Iraku podprl tudi, če bi vedel, da Irak nima orožja za množično uničevanje, kar sta vladi v Londonu in Washingtonu leta 2003 sicer navajali kot glavni razlog za nujnost napada na Irak. Priznal je namreč, da bi "uporabil in razvil druge argumente" za napad, tudi če bi vedel, da Bagdad nima orožja za množično uničevanje.
Olje na ogenj pa sta pred dnevoma na zaslišanju pred komisijo prilila dva nekdanja pravna svetovalca zunanjega ministrstva, ko sta dejala, da je bila po njuni oceni ta vojna, v kateri je umrlo 179 britanskih vojakov, v nasprotju z mednarodnim pravom.
Blair, ki je sedaj odposlanec bližnjevzhodne četverice, je sicer le ena od prič, ki sodelujejo v preiskavi. V minulih dneh so že pričali nekdanji britanski generalni tožilec Peter Goldsmith, pa tudi takratna obrambni in zunanji minister, Geoff Hoon in Jack Straw. V prihodnjih mesecih je napovedano tudi pričanje sedanjega premiera Gordona Browna, ki je bil leta 2003 v Blairovi vladi minister za finance, odigral pa naj bi bistveno vlogo pri odločitvi za vojno.
Komisija, katere poročilo ni pričakovati pred koncem leta, sicer ni sodišče, zato nekateri pravniki in združenja že preučujejo možnosti za morebitni kazenski pregon Blaira zaradi odločitve za sodelovanje v napadu, čeprav poznavalci dvomijo v možnost uspeha. (STA, lpč)