T-50 proti F-22

"Polet je bil uspešen. Letalo je bilo v zraku 47 minut in je uspešno opravilo vse naloge, predvidene za prvi polet," je povedal tiskovni predstavnik tovarne Suhoj.

In po 20-ih letih je bil že skrajni čas, da se za sicer dobra, a stara letala iz dobe Sovjetske zveze, kot so Su-27 in MiG-29, najde zamenjava. T-50, lovec pete generacije projekta PAK FA, je namreč prvo vojaško letalo te vrste, ki ga je Rusija proizvedla po razpadu Sovjetske zveze, leta 1991, in brez tega letala, piše The Moscow Times, Rusija ne bi mogla neodvisno skrbeti za svojo varnost.

Dvomotorno letalo, ki z nadzvočno hitrostjo zmore dolge razdalje, lahko istočasno napada več ciljev, med bojno dejavnostjo pa lahko uporablja informacije s satelitov in od drugih letal. Do zdaj so imele takšnega lovca pete generacije samo Združene države Amerike in ruski T-50 dejansko tudi zelo spominja na ameriškega Raptorja F-22, katerega prvi prototip je v zrak poletel pred skoraj dvema desetletjema. In ne le, da T-50 močno spominja na F-22, Rusi upajo, da se bo še kako lahko kosal z ameriškim velikim bratom oziroma, da je vsaj enako dober, če ne še boljši od F-22.

Toda T-50 bo v sestavo ruske vojske prišel šele leta 2015, čeprav je včeraj vidno zadovoljni ruski premier Vladimir Putin na sestanku vladnega kabineta zahteval, da se mora to zgoditi že leta 2013. A glede na siceršnje zamude pri številnih drugih vojaških projektih v sklopu naporov za modernizacijo ruske vojske, pravijo ruski vojaški analitiki, je malo verjetno, da bodo šla nova letala v proizvodnjo do leta 2015 in veliko več možnosti je, da se bo to zgodilo šele leta 2017. Craig Caffrey, britanski analitik za vojaško letalstvo, je za agencijo Associated Press dejal, da je proizvodnja letala velik izziv in sicer zaradi ogromno nove tehnologije, vgrajene v novo letalo.

Prav trditve o novi tehnologiji, še posebej, ko gre za motorje, so že povzročile prve kontroverze. Ruski vojaški analitik, biolog in kolumnist časnika Novaya Gazeta Pavel Felgenhauer namreč trdi, da je letalo zgolj prototip, ki nima novih motorjev in novih radarjev. "Za lovca pete generacije so potrebni novi materiali, ki pa jih Rusiji primanjkuje,"  trdi Felgenhauer. Tudi precej drugih vojaških analitikov oporeka trditvam vodilnega ruskega proizvajalca letalskih motorjev JSC NPO Saturn, da ima novo letalo nove motorje in trdijo, da gre zgolj za rahlo modernizirano verzijo motorja družine vojaških letal Su-27, ki seveda datirajo še iz obdobja Sovjetske zveze.

Rusija je s predstavitvijo novega lovca potrdila namero, da svojim oboroženim silam povrne že zelo obledeli sijaj in to kljub temu, da je sredi ključnih pogovorov z Združenimi državami Amerike o zmanjšanju jedrske oborožitve. Če velesili dosežeta dogovor, bosta morali obe precej zmanjšati število jedrskih bojnih konic. Rusiji gre pravzaprav takšen dogovor kar precej na roko, saj bi se počasi že tako in tako rada znebila starajočega se jedrskega arzenala, hkrati pa je Moskva dala vedeti, da bo nadaljevala z obnovo svojega jedrskega ščita. V ruskih ladjedelnicah gradijo strateške jedrske podmornice na katerih bodo nameščene medcelinske balistične rakete vrste Bulava M, ki pa se na dosedanjih testnih izstrelitvah niso najbolje izkazale. Podmornice s tovrstnimi izstrelki so bile sicer leta 1991 s sporazumom med tedanjim sovjetskim predsednikom Mihailom Gorbačovom in ameriškim predsednikom Bushem starejšim, umaknjene iz uporabe. Ne glede na to Rusi razvijajo tudi jedrski strateški bombnik, slišati pa je tudi zahteve po novih "silosnih" medcelinskih raketah.

Poleg tega je slišati še ostre očitke zaradi dragega razvoja in izdelave nevidnega lovca, češ da za takšno letalo ni prave naloge in pravega sovražnika. "Ruska vojska bolj potrebuje moderne komunikacijske sisteme in satelitsko navigacijo," je prepričan Alexander Konovalov, vodja moskovskega inštituta za strateške študije, in dodaja, da bi bilo takšno moderno opremo veliko bolj smotrno namestiti na starejšo generacijo lovcev.

Ne glede na to si Rusija od svojega prvega nevidnega lovca obeta ne le ohranitev položaja med najbolje oboroženimi državami na svetu, ampak tudi donosen posel. "Za tiste države, ki že tradicionalno vojaške opreme ne kupujejo od Združenih držav Amerike, bo to edini lovec pete generacije, ki ga bodo lahko kupile," pravi Craig Caffrey, britanski analitik za vojaško letalstvo.

Kot rečeno, pa T-50 še nekaj časa ne bo na voljo, med drugim zaradi tega, ker je proizvodnja odvisna od več sto podizvajalcev in zaradi postsovjetske industrijske degradacije, ki v vseh vojaških programih pri proizvodnji delov povzroča nemalo težav oziroma napak. Koliko bo kupce stal ruski T-50 še ni povsem jasno, za primerjavo pa cena ameriškega Raptorja F-22, najdražjega bojnega letala, za katerega je treba odšteti okoli 140 milijonov dolarjev. Najbrž je tudi to razlog, da jih je ameriška administracija vsaj začasno nehala naročevati in se bo za zdaj zadovoljila s 186-imi že naročenimi.

vIc6iVVJelg