Kosovska odvisna neodvisnost
Kosovo 17. februarja letos proslavlja drugo obletnico neodvisnosti. Oziroma, nekoliko bolj natančno – kosovski Albanci in njihove institucije proslavljajo neodvisnost, ki jo večina kosovskih Srbov, enako kot tudi Srbija s podporo večine držav sveta še vedno zavrača. Položaj na Kosovu je nejasen tudi dve leti po neodvisnosti, ob razglasitvi katere je Daniel Fried, pomočnik ameriške zunanje ministrice, Slovenijo vzpodbujal, da naj Kosovo prizna “prva” ter trdil, da bodo že prva priznanja Kosova kot države “dovolj. O legalnosti razglasitve neodvisnosti bo svoje mnenje kmalu podalo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), medtem pa razmere na Kosovu ostajajo sicer stabilne, vendar napete. Več kot 250.000 pregnanih Srbov še zmeraj ne more na Kosovo, v njihove domove pa so se naselile albanske družine iz raznih delov Kosova, Makedonije in Albanije. Ostali Srbi na Kosovu živijo v “getih”. To je tudi »red« ki ga pomaga vzdrževati slovenska vojska na Kosovu.
Sever Kosova in vrsta kosovskih eklav naseljenih s Srbi hkrati še zmeraj ostaja izven nadzora Prištine, mandati mednarodnih institucij (UNMIK-a in EULEX-a) pa se prekrivajo. Države, ki so priznale Kosovo so vzpostavile “mednarodno upravljalsko skupino” za Kosovo in poskušajo enostransko izvrševati Ahtisaarijev načrt za Kosovo, vendar je Srbija ob podpori Rusije in Kitajske dosegla, da ta načrt ni dobil potrditve v Varnostnem Svetu OZN. Ukrepi prištinskih oblasti za Srbijo ostajajo nični in neveljavni. Kosovo tudi po razglasitvi neodvisnosti beleži le zelo počasen napredek in ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. Stopnja brezposelnosti je 40-odstotna, 45 odstotkov od skupno dveh milijonov prebivalcev pa živi v revščini. Vse več je groženj s stavkami zaradi prenizkih plač. Politični analitiki svarijo, da Kosovo, ki je že na robu izbruha socialnih nemirov, čaka "vroča" pomlad. Beograd kljub temu še zmeraj zavrača načrt o “integraciji” srbskih območij in finančno ter materialno vzporedno strukturo oblasti, Priština pa nima nikakršne efektivne oblasti na severu Kosova. Eulex sicer očitno pomaga v izgrajevanju kosovske države, vendar formalno za to nima podlage v odločitvah OZN in nima izvršilne oblasti. Na Kosovu se še zmeraj razrašča tudi kriminal, pravni standardi pa so zelo nizki. Uporaba dvojnih kriterijev (krepitev in obramba celovitosti države v primeru Hrvaške, BiH, Makedonije in Črne gore ter podpora separatizmu Kosova) se državam, ki so priznale Kosovo, maščuje tudi v regiji, saj se tudi v BiH krepijo zahteve po oblikovanju tretje hrvaške entitete in morebitni osamosvojitvi Republike srbske.
Upočasnjen proces priznavanja