Josipović prisegel kot 3. hrvaški predsednik
Slovesnosti se je udeležilo deset predsednikov, med njimi tudi slovenski Danilo Türk, ki se bo s hrvaškim kolegom ob robu inavguracije tudi prvič sestal.
Slovesnost na Trgu svetega Marka se je začela točno opoldne. Po kratkem protokolu je Ivo Josipović tudi uradno prevzel dolžnosti od dosedanjega predsednika Stipeta Mesića, ki je vodil državo dva petletna mandata, nato pa je imel inavguracijski nagovor.
Novi hrvaški predsednik je potem povabil vse predsednike držav in ostale goste na svečano kosilo v zagrebško rezidenčno poslopje, palačo Dverce. Po kosilu se bo nato prvič sešel s slovenskim kolegom.
Predsednik Türk se bo ob robu sicer ločeno srečal tudi s predsednikoma Makedonije in Kosova, Gjorgejem Ivanovom in Fatmirjem Sejdiujem.
Josipović je že večkrat poudaril, da bi morali Hrvaška in Slovenija vsa odprta vprašanja dati na mizo in jih rešiti v razumnem roku, saj so lahko rešljiva. Slovenski predsednik pa je prepričan, da bosta z Josipovićem pomagala pri urejanju odprtih dvostranskih vprašanj.
Novoizvoljeni hrvaški predsednik Ivo Josipović je ocenil, da njegovo nasprotovanje ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Slovenijo ne bo poslabšalo odnosov med Zagrebom in Ljubljano. Pogovor z Josipovićem je danes, na dan njegove inavguracije, objavil hrvaški dnevnik Večernji list.
"Nasprotoval sem arbitražnemu sporazumu, ker sem menil, da je slab za Hrvaško, vendar pa ga moramo po sprejetju vsi spoštovati. Obenem je treba delati, da bo Hrvaška v arbitražni postopek vstopila dobro pripravljena in da bo rezultat ugoden," je izjavil Josipović.
Novi hrvaški predsednik je izrazil obžalovanje, ker na njegovi inavguraciji ne bo uradnih predstavnikov srbskega državnega vrha. "Pričakoval sem najvišjo raven, tudi zato, ker sem v svojih prvih intervjujih jasno ponudil roko sodelovanja in imel odlične odmeve v srbskih medijih. Menim, da bodo tudi v Srbiji potegnili nek sklep iz izostanka njihovih predstavnikov," je dejal Josipović.
Na vprašanje, ali pri srbski odločitvi ne gre zgolj za vprašanje hrvaškega priznanja Kosova, temveč tudi za vprašanje, kdo bo imel vodilno vlogo v regiji, je Josipović ocenil, da "uspešna politika vse bolj govori o partnerstvu in ne o liderstvu".
Izpostavil je še, da bosta Evropska unija in odnosi s sosedami glavna cilja njegove zunanje politike. Hkrati je napovedal, da v Zagrebu ne bodo zanemarjali niti odnosov s Kitajsko, Rusijo, Indijo, Japonsko in ostalimi državami.
Josipović je še povedal, da se je že pred predvolilno kampanjo zavedal, da mu na predsedniškem položaju ne bo lahko, še posebej v sedanjih težkih razmerah. "Mislim, da je treba poslati sporočilo optimizma. Verjamem, da bo moj urad, ki bo imel zanimive rešitve, delal v tej smeri," je povedal novi hrvaški predsednik.
Inavguracija v Zagrebu bo sicer tudi priložnost za številna dvostranska srečanja, saj so napovedane delegacije 18 držav in predstavnikov mednarodnih organizacij. Prihod so napovedali predsedniki Albanije, Bolgarije, Črne gore, Madžarske, Poljske, Slovaške in predsedujoči predsedstvu BiH, pa tudi evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki bo na prvem uradnem obisku na Hrvaškem. (STA, lpč)