“Ko sem videla, kakšne laži širijo mediji, mi je postalo slabo.”

Okoliščine smrti zdravnika Saša Baričeviča še vedno niso jasne. Zakaj so psi napadli gospodarja? Kaj jih je izzvalo? Je bila v času napada psov na prizorišču še ena oseba, in če je bila, kaj je tam počela? So bili psi spolno zlorabljeni ali so bile poškodbe posledica bakterijske okužbe? Kaj točno se je usodnega dne dogajalo v hiši na Oražnovi ulici v Ljubljani, ki je bila nekoč last Baričevičeve babice in dedka? Vse okoliščine verjetno ne bodo znane nikoli. Svojci pa upajo, da bo resnica vendarle prišla na dan. Hudo jim je, ker so ostali brez sina, brata, strica, prijatelja. A še huje jim je, ko vidijo, kako se skuša razvrednotiti njegovo življenje in koliko gnojnice se je po njegovi smrti prelilo po spletnih straneh. »Zgrožena sem nad nizkotnostjo današnje družbe. Ko sem videla, kakšne laži širijo mediji, mi je postalo slabo. Kje je njihova moralna odgovornost? Se sploh zavedajo, kakšno škodo s klevetami povzročajo svojcem? Če se jim ne postavijo moralne meje, bi se jim morale postaviti vsaj pravne,« meni pokojnikova sestra prof. dr. Dea Baričevič, farmacevtka, lastnica zasebne lekarne Barsos in predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. »Že sam napad psov je bil grozljiv. Številna podtikanja in neresnice, ki so jih objavili mediji, pa so vse samo še poslabšali. Z bratom sva iskreno verjela, da živimo v demokratični družbi, kjer ima vsak pravico do svoje intime. Zdaj vidim, da sva se motila. Javnost je lačna obscenosti, mediji pa ji z veseljem strežejo. Žalostno je, da lahko nekateri posamezniki uživajo ob takšni tragični zgodbi. Moj brat je mrtev. Psi so mrtvi. Ne razumem, zakaj bi bila javna razprava o tem primeru v interesu javnosti.« Prepričana je, da brat psom nikoli ne bi storil nič žalega. Zanj so bili kot otroci, zato si je tudi tako močno prizadeval, da bi mu jih vrnili. »Kategorično zavračam podtikanja, da je moj brat spolno zlorabljal pse. Tisti, ki so ga dobro poznali, vedo, da česa takega ni bil sposoben narediti. Živi duši ne bi storil nič slabega, sploh pa ne bi škodoval nebogljenim živalim.« Psi so bili edino, kar mu je ostalo, potem ko je po več kot dvajsetih letih skupnega življenja umrla njegova zunajzakonska partnerica, zdravnica Zora Roter. »Veliko je razlogov, zakaj bi psi lahko imeli poškodbe, in upam, da se bodo raziskali vsi vidiki. Možno je na primer, da so poškodbe posledica bakterijske okužbe ali kakšnega drugega obolenja. Na to je opozoril eden od patologov, pa so mediji njegovo izjavo izrezali in se osredotočili zgolj na sum spolne zlorabe. Možno je tudi, da so se psi naskakovali med seboj, ker včasih to počno, da dokažejo prevlado v krdelu. Prav je, da se vsi vidiki temeljito raziščejo, ker bo sicer za vedno ostal madež o spolni zlorabi.« Kaj pa, če se sum o spolni zlorabi vendarle potrdi? »To je preprosto nemogoče.« Če torej stroka zapiše, da je šlo za spolno zlorabo, ali bo to pomenilo, da je zadeva podtaknjena? »Ja,« je odločna Dea Baričevič. Možnost, da bi njen brat pse zlorabljal, se ji zdi nemogoča. Trdi, da ne ona ne drugi svojci ali prijatelji pri Sašu nikoli niso prepoznali takšnih deviantnih nagnjenj. »Nisem edina, ki meni, da gre pri vsem skupaj za nizkoten, dobro načrtovan konstrukt, uperjen proti vladajoči politiki. Pomislite, zaradi tega konstrukta so pod vprašaj postavljeni kar trije ministri - Pogačnik, Kresalova in Miklavčič. Nekomu ustreza, da se ta zgodba razvija tako, kot se. Cel kup podrobnosti o tem, kaj se je dogajalo tistega usodnega dne, ni razčiščenih. Okoliščine bratove smrti so sumljive.«

Baričevičeva sestra in mama sta bili še do nedavnega članici Slovenske ljudske stranke, a sta po njegovi smrti iz stranke izstopili, ker se ne strinjata s politiko vodstva. »V SLS sem se včlanila, ko je bila to še Slovenska kmečka zveza. Pa ne zaradi ideološkega ali političnega prepričanja, pač pa ker sem verjela, da kot strokovnjakinja lahko prispevam kaj dobrega k napredku slovenske družbe. Nekaj časa sem bila v stranki precej aktivna, potem pa čedalje manj, ker mi je ob delu v lekarni in na fakulteti primanjkovalo časa. To, kar dela predsednik stranke Radovan Žerjav, je bila kaplja čez rob, zaradi katere sem iz stranke izstopila.«

Baričevič je umrl zaradi izkrvavitve, krvi na fotografiji, ki je krožila po spletu, pa naj ne bi bilo zato, ker so ga policisti premaknili, da bi ga zavarovali in mu zagotovili pomoč. »Napad se ni zgodil v hiši, ampak na dvorišču. Sašo je varoval svojo intimo. Ni bil ekstrovertiran človek. Iz stanovanja nikoli ne bi šel gol. Če je bil gol, je šlo za umor. Sama nisem videla njegovega trupla, ker so mi policisti to odsvetovali. Bila sem v hudem šoku. Zdaj mi je žal, da ga nisem šla pogledat, ker če bi to storila, bi mogoče preprečila, da se fotografira.«

Več berite v Mladini