S samoodločbo do nafte
Britanska ploščad je bila postavljena v ozemeljskih vodah Falklandov, okoli 100 kiometrov severno od otočja, ki si ga lastita Argentina in Velika Britanija in je pod nadzorom Velike Britanije. Argentina je zaradi tega že uvedla restrikcije pri odhodu in prihodu ladij na otočje.
Latinskoameriške in karibske države so na vrhu Skupine Rio in Karibske skupnosti (Caricom) v mehiškem Cancunu medtem sicer podprle Argentino v sporu z Veliko Britanijo glede Falklandskih otokov oziroma Malvinov. Voditelji 32 držav so podporo Argentini izrazili v resoluciji, ki so jo sprejeli ob koncu dvodnevnega vrha. Argentina je izgubila proti Veliki Britaniji v vojni zaradi Falklandov leta 1982, ko je v kratki vojni izgublo življenje 649 argentinskih in 255 britanskih vojakov. Spor pa se je znova razplamtel zaradi britanskih načrtov za izkoriščanje nafte v bližini otokov.
Odločno podporo Argentini je dal predvsem venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je Veliko Britanijo označil za poslednji ostanek kolonializma, jo obtožil da se obnaša “iracionalno” in zahteval vrnitev Malvinov Argentini. Tudi predsednik Nikaragve Daniel Ortega je Veliko Britanijo pozval, da “vrne ozemlje Malvinov pravemu lastniku – Argentini”.
Argentinska predsednica Christina Kirchner je na srečanju skupine Rio in karibske skupnosti dejala, da bo njena vlada izčrpala vse možnosti za utrditev suverenosti nad otočjem, vendar je izključila vojaška sredstva. Lani je Argentina v OZN predala zahtevo, v kateri na podlagi mednarodnih konvencij zahteva zasevelik del oceana na podlagi kontinentalne plošče, ki se razteza vse do Arktike in otokov, ki jih ima za svoje tudi Velika Britanija.
Argentina trdi, da so Malvinski oziroma “Falklandski” otoki njena last in je za plovbo vseh ladij na in iz otokov že uvedla omejitve. Britanski obrambni minister Bill Rammell je ob tem dejal, da ima Velika Britanija “legitimno pravico” do vzpostavitve naftne industrije v vodah Falklandov. Raziskovanje vrtin opravlja podjetje Desire Petroleum, ki opravlja vrtanje za podjetje Falkland Oil and Gas Ltd. Podjetje se ne ozira na argentinske zahteve in prav tako ne na grožnje, da bo Argentina to vprašanje odprla pred institucijami OZN.
Vrtanje na globini 3500 metrov naj bi trajalo predvidoma 30 dni, napovedan pa naj bi bil tudi konec raziskovanja. Obrambni minister Velike Britanije je medtem v britanskem parlamentu že napovedal, da bo vlada sprejela “vse ukrepe, ki so potrebni”, da bi “zaščitila otoke” ter da je bila o tem obveščena tudi Argentina. Obrambni minister britanske vlade v senci Liam Fox je dejal, da “nikakršno izsiljevanje” Buenos Airesa ne bo preprečilo tega, kar Velika Britanija ocenuuje kot “očiten primer samoodločbe”. Velika Britanija se na “načelo samoodločbe” poziva tudi v sporu s Španijo glede Gibraltarja. Prav tako ni nepričakovano, da sta Španija in Argentina tudi glede vprašanja Kosova, skupaj z večino drugimi latinskoameriškimi državami veliki zagovornici Srbije in načela oyemeljske nedotakljivosti ter ne “samoodločbe”, še posebej pa ne samoodločbe manjšin ali naseljencev, za razliko od Velike Britanije, ki svoje ozemeljske pridobitve brani tudi s sklicevanjem na “načelo samoodločbe”. Argentina je zato že zagrozila, da bo “sprejela ustrezne ukrepe”, da bi preprečila raziskovanje, ki ga izvajajo britanska podjetja. Argentina poskuša doseči omejitve za prehod britanskih ladij tudi skozi ozemeljske vode drugih latinskoameriških držav.
Argentina je danes bolje oborožena kot je bila v preteklosti (britanska flota pa je v precej bolj klavrnem stanju kot leta 1982), njena predsednica pa ima zaradi obtožb o korupciji in volitev, ki bodo čez eno leto dovolj razlogov za dvigovanje politične temperature. To ni težko tudi zaradi bolečega poraza iz leta 1982. Vendar do vojne – vsaj dokler se ne najde nafta – verjetno ne bo prišlo. Velika Britanija ima po drugi strani na otoku svojo stalno vojaško bazo, okoli 1000 prebivalcev in na tisoče ovac. Glede argumentov obeh strani je še veliko nejasnosti. Argentina trdi, da so njeni prebivalci prvi naselili otoke, Velika Britanija pa trdi, da so bili otoki njeni še preden je Argentina sploh obstajala kot država. Prihodnost bo pokazala, ali je tudi glede tega vprašanja mogoče doseči kompromis, vsaj za sedaj pa ni znakov, da bi bilo to mogoče že kmalu.