Karadžić obtožuje Bošnjake

Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se danes po večmesečni prekinitvi nadaljuje sojenje nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću.

Karadžić, ki se brani sam, je poudaril, da v svoji obrambi ne bo branil sebe, "navadnega smrtnika", ampak "veličino" srbskega naroda, ki se je v BiH "500 let boril za obstoj". Med vojno med letoma 1992 in 1995, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, pa so se bosanski Srbi borili za "pravično in sveto stvar", je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta dejal Karadžić, ki je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.

"Edini načrt, ki smo ga imeli, je bila ohranitev naših glav, premoženja in ozemlja," je dejal 64-letni Karadžić, ki se je sicer izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice.

Napovedal je, da bo dokazal, da "ni bilo niti misli, kaj šele načrta" o etničnem čiščenju, za vodenje katerega proti Bošnjakom in Hrvatom ga med vojno v BiH med drugim obtožuje haaško tožilstvo.

Cilj bosanskih Srbov po njegovih besedah ni bilo oblikovanje Republike srbske, ampak ohranitev Jugoslavije. Če bi jim bila zagotovljena srbska konstitutivna enota, pa bi bili pripravljeni sprejeti neodvisno državo BiH, je dodal.

Karadžić je za izbruh vojne obtožil "fundamentalistično jedro" glavne bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA), ki je vodilo "vojno politiko" v korist Bošnjakov na škodo "krščanske večine - Srbov in Hrvatov". Kot osnovi cilj tega jedra SDA pa je izpostavil oblikovanje islamistične države na podlagi "nezakonite odcepitve".

Bistvo zahteve SDA je bila, da je BiH "stoodstotno njihova", Srbi in Hrvati pa morajo poslušati, je dejal Karadžić, ki meni, da je politika te stranke še danes enaka, dokler bo tako, pa "mirne BiH ne bo".

Karadžić naj bi predstavitev glavnih smernic svoje obrambe nadaljeval še v torek, v sredo pa naj bi po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA tožilstvo začelo predstavitev dokazov z nastopom prvih prič. Karadžić je sicer zahteval več kot trimesečno preložitev začetka dokaznega postopka, a je sodišče to zavrnilo. Karadžić se je na to že pritožil.

Karadžić se je s tem prvič od začetka sojenja oktobra lani udeležil kake obravnave. Prve tri dni sojenja je bojkotiral, češ da nima dovolj časa za pripravo obrambe, potem ko je tožilstvo teden dni pred začetkom sojenja 27. oktobra lani predstavilo spremenjeno obtožnico. Nato so nadaljevanje sojenja preložili na danes. Da bi preprečili nadaljnje zamude in preložitve, so mu dodelili zagovornika po službeni dolžnosti, Britanca Richarda Harveyja.

Karadžića so po 13 letih na begu od vložitve obtožnice prijeli julija 2008. Obtožnica ga v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, grozi pa mu dosmrten zapor.

Ključni del obtožnice sta dve točki, ki ga bremenita genocida, vključno s tem, da je kot vrhovni poveljnik vojske Republike srbske ukazal napad na Srebrenico julija 1995, po zavzetju katere je bilo ubitih več kot 8000 Bošnjakov, izgnanih pa 25.000.

Dokument tožilstva vključuje tudi obtožbe o pregonih, uničevanjih, umorih, posilstvih in deportacijah, zagrešenih v 19 občinah v BiH in med 44-mesečnim srbskim obleganjem Sarajeva, v katerem je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi. (STA, lpč)