Nova jedrska strategija

Nova jedrska strategija oziroma "Revizija jedrske namestitve" naj bi se osredotočila na vprašanje prvega jedrskega udara oziroma tudi uporabe jedrskega orožja proti državam, ki imajo le konvencionalno orožje. Obamov predhodnik George Bush je po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 pripravil svojo doktrino, ki v bistvu pravi, da lahko ZDA napadejo vsakogar, ki jih ogroža s katerimkoli orožjem.

To pa ni v skladu z Obamovo vizijo sveta brez jedrskega orožja, ki jo je izrisal aprila lani v Pragi. In če formulacija jedrske postavitve ne bo spremenjena, bo trpela Obamova mednarodna kredibilnost. Preveliko odstopanje od jedrskega nastopaštva, pa bo predstavljalo težave v Pentagonu, predvsem pri republikancih, ki čakajo na to, da bi Obamo lahko na področju nacionalne varnosti označili za slabiča.

Ameriška levica od predsednika pričakuje odpoved možnosti prve uporabe jedrskega orožja. Vplivna demokratska senatorka iz Kalifornije Dianne Feinsten je, po pisanju New York Timesa, od Obame zahtevala, naj v jedrski doktrini jasno zapiše, da je to orožje namenjeno izključno preprečevanju napada na ZDA. Torej, gre za staro strategijo odvračanja, ki je dobro delovala v času hladne vojne.

Vendar pa je bila Sovjetska zveza država mest in ljudi, ki bi zagotovo utrpeli "jedrski holokavst", če bi si voditelji v Kremlju privoščili napad na ZDA. Teroristične organizacije, ki so trenutno največja varnostna grožnja za ZDA, pa doslej niso nakazale, da bi jih skrbele posledice izzivanja še vedno najmočnejše države na svetu.

Obamova nova jedrska doktrina bo sicer morala pokazati napredek v smeri jedrskega razoroževanja, sicer utegne Obamov aprilski svetovni vrh o jedrski varnosti v Washingtonu izzveneti v prazno, pregledna konferenca Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) maja v New Yorku pa prav tako.

ZDA bi naj imele okoli 10.000 atomskih bomb, večinoma v skladiščih, zato napoved uničenja nekaj tisoč bomb ne bi smela predstavljati težav za Obamovo doktrino. Še posebej zato, ker so ZDA z Rusijo na dobri poti, da sklenejo novi sporazum o zmanjšanju strateške oborožitve, ki bo nasledil sporazum Start iz leta 1991. Temu je rok trajanja potekel decembra lani.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je sicer v ponedeljek v Moskvi dejal, da se trenutno dogovarjajo o podrobnostih. Obama in Medvedjev sta se lani načeloma že dogovorila, da bo nov sporazum predvideval med 1500 do 1675 nameščenih bomb. To pomeni uporabnih, in sicer na raketah, letalih ali plovilih.

Obama je doslej že naredil konkreten korak proti jedrskemu orožju, ko je končal financiranje raziskav izdelave nove atomske bombe, kar je začel njegov predhodnik. Države z jedrskimi ambicijami, kot sta Iran in Severna Koreja, pa bi v primeru potrebe prepričali v napačnost tovrstnih ambicij z novimi močnimi konvencionalnimi bombami, ki bi jih lahko z raketami dostavili zelo hitro.

Umik ameriškega jedrskega orožja iz zahodne Evrope, kjer ga skladiščijo še iz časa hladne vojne, prav tako ne bi smel predstavljati težav. Gre za taktične rakete krajšega dosega, ki jih je premalo, da bi lahko predstavljale odvračalni dejavnik pred naslednico Sovjetske zveze, Rusijo. (STA, lpč)