"Bosanski Srbi so bili žrtve državnega terorizma"

"Do 1. aprila (leta 1992) so v BiH ubijali samo Srbe," je izjavil Karadžić, ki ga obtožnica v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v BiH. Po njegovih besedah je bošnjaška Stranka demokratske akcije, s katero si je Karadžićeva Srbska demokratska stranka delila oblast, izvedla nezakonito mobilizacijo pripadnikov notranjega ministrstva in nezakonito prisluškovala telefonskim pogovorom svojim partnerjem v vladi.

64-letni Karadžić, ki se brani sam, je drugi dan predstavitve svoje obrambe podrobno pojasnil dogajanje v vrhu takratnih oblasti BiH in prizadevanja, da bi Stranko demokratske akcije odvrnili od vojne. Poudaril je, da haaško tožilstvo ne more najti niti enega dokumenta, zakona ali odredbe, ki jih je podpisal kot predsednik skupščine bosanskih Srbov in ki bi ga lahko bremenili kršitev mednarodnega prava.

Napovedal je, da bo med procesom predstavil dokaze o tajnem sporazumu nekdanjih predsednikov Slovenije, Hrvaške in BiH, Milana Kučana, Franja Tuđmana in Alije Izetbegovića, o napadu na jugoslovansko armado, sklenjenem julija 1991. "Izetbegović je decembra 1990 prisegal na Jugoslavijo, januarja 1991 je bila po volitvah oblikovana vlada, konec januarja pa se je začela kampanja za neodvisnost Bosne," je povedal Karadžić.

"Tožilstvo se moti, ko pravi, da smo decembra 1992 ustanovili Srbsko republiko BiH, da bi dosegli svoje cilje," je zatrdil. "Ustanovili smo jo, da bi Stranki demokratske akcije preprečili dosego njenih ciljev, ki so bili v nasprotju z našo voljo," je poudaril po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Predsedujoči sodnik O-gon Kwon je po koncu Karadžićevega nastopa sporočil, da je sojenje preloženo do nadaljnjega. Karadžić je namreč vložil zahtevo za trimesečno preložitev začetka dokaznega postopka, ki jo je sodišče zavrnilo, a se je obtoženec na to pritožil. "Vprašanje pripravljenosti obtoženca na sodelovanje na sojenju se neposredno tiče poštenosti postopka," je pojasnil Kwon.

Če bi sodni senat Karadžićevo pritožbo zavrnil, bi bile v sredo zaslišane prve priče tožilstva. Kwon se je vsem pričam, ki so že pripotovale v Haag ali so na poti na Nizozemsko, opravičil za nevšečnosti.

Karadžić se je v ponedeljek udeležil prve obravnave od začetka sojenja oktobra lani. Prve tri dni sojenja je bojkotiral, češ da nima dovolj časa za pripravo obrambe, potem ko je tožilstvo teden dni pred začetkom sojenja 27. oktobra lani predstavilo spremenjeno obtožnico. Da bi preprečili nadaljnje zamude in preložitve, so mu dodelili zagovornika po službeni dolžnosti, Britanca Richarda Harveyja.

Karadžića so po 13 letih na begu od vložitve obtožnice prijeli julija 2008. Obtožnica ga v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, grozi pa mu dosmrten zapor.

Ključni del obtožnice sta dve točki, ki ga bremenita genocida, vključno s tem, da je kot vrhovni poveljnik vojske Republike srbske ukazal napad na Srebrenico julija 1995, po zavzetju katere je bilo ubitih več kot 8000 Bošnjakov, izgnanih pa 25.000. (STA, lpč)