Lekarna Ljubljana delovala koruptivno

Tako je v načelnem mnenju zapisal predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Gre za ravnanje Lekarne Ljubljana, kjer trdijo, da so ravnali v skladu z zakonodajo.

Kot navaja Kos, je komisija prejela več prijav v zvezi z ravnanjem javnega zavoda, ki naj bi na trgu prodajal "kvazi galenske izdelke" in se s tem izognil postopku, ki bi ga sicer pred prodajo teh izdelkov moral izvesti pri javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.

Komisija je zato uvedla postopek in se pri tem oprla na ugotovitve agencije, ki je v okviru svojih pristojnosti pri javnem zavodu opravila nadzor. Iz ugotovitev agencije izhaja, da javni zavod prodaja sedem izdelkov, ki so neustrezno predstavljeni kot galenski izdelki, čeprav za to ne izpolnjujejo pogojev.

Zakon o zdravilih v 6. členu namreč določa, da je galenski izdelek za uporabo v humani medicini zdravilo, ki ga pripravijo v galenskem laboratoriju lekarne in je namenjen za izdajo na drobno v lekarni. V nasprotnem primeru se izdelek šteje za industrijsko izdelano zdravilo, ki mora izpolnjevati pogoje, ki jih za industrijsko izdelana zdravila določa zakon o zdravilih.

V tem primeru pa javni zavod ponuja zdravila, ki jih izdeluje drug pravni subjekt, s katerim ima javni zavod sklenjeno pogodbo. Javni zavod pa ta zdravila zgolj pakira v stično oziroma zunanjo ovojnino. Javni zavod je torej na trgu prodajal sedem industrijsko izdelanih zdravil brez dovoljenja za promet, saj jih je predstavljal kot galenske izdelke.

S tem pa se je zavod izognil stroškom, ki bi jih bil dolžan plačati skladno s pravilnikom o pristojbinah in stroških postopkov na področju zdravil in medicinskih pripomočkov. Prav tako je s prodajo teh zdravil ustvaril prihodke, ki jih ni bil upravičen ustvariti, saj za prodajo teh izdelkov ni imel ustreznih dovoljenj, je še zapisal predsednik protikorupcijske komisije.

V Lekarni Ljubljana tudi po mnenju protikorupcijske komisije vztrajajo, da so poslovali v skladu z zakonodajo, vendar da je trenutna zakonodaja glede tega precej nejasna. Kot dokaz, da so poslovali v skladu z zakonodajo, vodja marketinga podjetja Urška Vračun navaja pripravo zakonodaje, ki bo bolj točno določala področje galenskih izdelkov.

Sicer pa se je na mnenje komisije odzval tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Mestna občina Ljubljana je namreč lastnica Lekarne. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci, je zadovoljen z delom direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča, o njegovi zamenjavi pa ne razmišlja.

Ne zdi se mu sporno, da Lekarna Ljubljana pod svojim imenom ponuja zdravila, izdelana drugje. Dodal je, da si želi tak zakon, ki bo jasno povedal, kaj točno je galenski proizvod. Praksa prodaje galenskih izdelkov po Jankovićevih besedah sega v čas, preden je vodenje ljubljanskih lekarn prevzel Jaklič.

Sporne galenske izdelke - metafen, ascalcin, ascalcin plus z okusom grenivke, paracetamol, rhinafen, glukozamin in vitamin C - so v Lekarni Ljubljana tržili kot galenske izdelke, medtem pa je agencija ugotovila, da bi jih za prodajo morali registrirati kot zdravila. Lekarna Ljubljana je omenjene izdelke že umaknila iz prodaje. Agencija za zdravila pa je po prekrškovnem postopku podjetje tudi oglobila, in sicer v višini 8000 evrov. (STA, lpč)