State Department pohvalil slovensko policijo

Poročilo navaja, da v državi ni razširjena korupcija v policiji.

Ameriška agencija za boj proti mamilom (DEA) Slovenijo sicer pokriva prek regionalnega sedeža na Dunaju, v poročilu pa jo State Department označuje predvsem kot tranzitno državo za mamila na t.i. balkanski poti. Gre za mamila iz Afganistana, posebej heroin, ki ga prek Turčije in Balkana tihotapijo proti Zahodni Evropi.

Poročilo na podlagi podatkov iz Slovenije navaja, da je policija v prvih desetih mesecih lani zasegla 168 kilogramov heroina, kar je 48 kilogramov več kot leta 2008. V omenjenem obdobju so poleg tega zasegli 16.870 tabletk mamila ecstasy (leto pred tem v enakem obdobju 1772). Marihuane so lani do oktobra zasegli 1865 kilogramov, leta 2008 pa le 245. Zaseženega kokaina pa je bilo lani manj (20 kilogramov) kot leta 2008 (169 kilogramov).

Po navedbah poročila ni dokazov, da bi predstavniki slovenskih oblasti sodelovali v trgovini z mamili, poleg tega v slovenski policiji ni razširjena korupcija. Država ima programe za zdravljenje odvisnosti od mamil, vendar podatkov o tem za leto 2009 v poročilu ni. Kot pojasnjujejo, se je to zgodilo, ker je ministrstvo za zdravje posodabljalo bazo podatkov in spreminjalo metodologijo spremljanja zlorabe mamil.

Kot je pojasnil pomočnik ameriške državne sekretarke David Johnson, je tokratno, 27. poročilo, razdeljeno na boj proti mamilom in pranju denarja. Poročilo priznava, da so ZDA problematične, saj so velika uvoznica mamil, sicer pa največ mamil uživajo v Iranu, medtem ko v Evropi najhitreje narašča uživanje kokaina.

Poročilo ugotavlja t.i. učinek balona. Ko nekje oblasti uspešno pritisnejo na proizvajalce in tihotapce mamil, se proizvodnja in trgovina premakneta drugam. Poročilo izraža pohvalo Mehiki zaradi ostrega boja proti mamilom, zaradi česar naj bi se mehiški mamilarski karteli že selili na Karibe in v Srednjo Ameriko.

Poročilo izpostavlja tudi Afganistan. Proizvodnja maka je sicer v obdobju od 2007 do 2009 tam padla za 30 odstotkov, še vedno pa je trgovina z mamili velik problem.

Američani so kritični do Bolivije, ki naj bi ustvarjala pogoje za razširjeno proizvodnjo mamil, in Venezuele, ki naj bi sodelovala s kolumbijskimi uporniki pri izvozu mamil in naj ne bi storila dovolj za zaustavitev trgovine. Venezuela je sicer že odgovorila, da so lani za 11 odstotkov povečali zaplembo mamil in opozorila, da ima za sosedo največjo svetovno proizvajalko kokaina, Kolumbijo, na isti zemeljski polobli pa največji trg za mamila - ZDA. (STA)