Libijska “sveta vojna” proti Švici
Švicarski mediji, policija in tožilci se še zmeraj neuspešno trudijo ohladiti pregrete libijsko-švicarske odnose, ki so po odločitvi Libije, da preneha izdajati vizume državljanom EU, otežuje tudi zunanjo politiko EU v Afriki. Afera, ki je izbruhnila po aretaciji Gadafijevega sina Hanibala Gadafija v ženevskem hotelu zaradi nasilnega obnašanja do osebja hotela, in pretepa člana njegovega osebnega spremstva (zaradi česar je Hanibal Gadafi preživel dve noči v švicarskem zaporu) se je medtem sprevrgla v pravi gospodarsko-ekonomski spopad med Švico in Libijo.
Od bojkota do vojne
Obtožbe proti Hanibalu Gadafiju so nato sicer opustili, vendar je Švica omejila izdajanje vizumov 188 libijskim visokim libijskim predstavnikom. Libija pa je prekinila izdajanje vizumov za državljane schengenskih članic. Gadafi je Švici ustavil tudi vse pošiljke nafte, dvignil vsa denarna sredstva (preko milijardo dolarjev) Libije v Švici, aretiral dva švicarska poslovneža ter ob koncu februarja – uradno zaradi švicarske odločitve o prepovedi gradnje minaretov v Švici – pozval celo na “sveto vojno.” Ves zaplet pa je postal še težji zato, ker je ženevski časnik “Tribune de Geneve” 4. septembra lani objavil slike aretiranega Hanibala Gadafija, najverjetneje iz policijskih virov. Ženevski tožilec Daniel Zappelli trdi, da je še istega dne zahteval preiskavo, vendar prav nanj letijo kritike, da naj bi bil pri preiskavi dejanja, ki je še dodatno zapletlo libijsko-švicarske odnose, preveč počasen. Odgovornemu za razkritje fotografij po švicarskih zakonih grozi do tri leta zapora.
Libijski voditelj Moamer Gadafi pa medtem ne počiva. Vse države je pozval na “džihad” oziroma sveto vojno proti Švici, saj to državo smatra “državo nevernikov ki uničujejo džamije.” Švicarji so namreč lani izglasovali prepoved gradnje minaretov, ki jo je na referendumu 29. novembra lani podprlo 57,5 odstotka Švicarjev. Gadafi je pozval sve muslimane v svetu, da bojkotirajo poslovanje s Švicarji, istočasno pa je poudaril, da njegov poziv na sveto vojno, ni poziv na terorizem, in poudaril, da je delovanje Al Kaide “kriminal” ter “posebna psihološka bolezen.”
"Začnimo z vojno proti Švici, cionizmu in tuji agresiji. Vsak musmilan v kateremkoli delu sveta, ki posluje s Švico, je odpadnik, nasprotnik preroka Muhameda, boga in Korana. Muslimani bi morali v velikem številu oditi na vsa letališča v islamskem svetu in preprečiti, da tam pristane zgolj še eno švicarsko letalo, da ne dovolijo, da v lukah pristane niti ena švicarska ladja in da poskrbijo za to, da se v trgovinah in na tržnicah več ne proda niti en švicarski proizvod.” je sporočil Gadafi.
Ta poziv je sprožil že nove napetosti. Libija je namreč pri ZDA uradno protestirala zaradi izjav tiskovnega predstavnika ameriškega State Departmenta Philipa Crowleyja, ki se je po njeni oceni minuli petek norčeval iz poziva libijskega voditelja Moamerja Gadafija k sveti vojni proti Švici.
Obsodba “svete vojne”
Protest so izročili odpravniku poslov na ameriškem veleposlaništvu v Tripoliju, ki so ga poklicali na zunanje ministrstvo. Od Washingtona zahtevajo pojasnilo in opravičilo, v primeru, da ne bo ukrepal, pa je Tripoli zagrozil z "negativnimi posledicami na gospodarske in politične odnose med državama".
Philip Crowley je dan za tem dejal, da ga ti Gadafijevi pozivi spominjajo na njegov nastop na Generalni skupščini ZN septembra lani. "Videl sem to informacijo in me spominja na tisti dan v septembru, ko je bila zame ena najbolj znamenitih sej," je dejal Crowley. "Veliko besed in veliko papirjev, ki so bili vsepovsod, in ne nujno veliko smisla," je dejal Crowley med smehom. Na splošni razpravi 64. GS ZN 23. septembra je Gadafi namesto predvidenih 15 minut govoril kar 95 minut ter v govoru med drugim napadel sedanjo ureditev ZN, nemoč Generalne skupščine in pravico do veta v Varnostnem svetu.
Libijski zunanji minister Musa Kusa se je istočasno ob robu nekega srečanja v Libiji posebej zahvalil več državam, med njimi tudi Sloveniji, ki so "podprle stališča Libije" in zavrnile "rasistične žalitve Švice" v krizi odnosov med državama. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, se je zahvalil predvsem Italiji, pa tudi Malti, Portugalski, Španiji, Sloveniji, Turčiji, Uniji Magreba, Afriški uniji in Organizaciji islamske konference. Sergei Ordzhonikidze, vodja OZN v Ženevi, pa je medtem obsodil Gadafijev poziv k “sveti vojni.”