Status izbrisanih naj se končno uredi

Poslanke in poslanci so začeli razpravo o spremembah zakona za ureditev statusa izbrisanih. Ministrica za notranje zadeve Katarine Kresal je poslance pozvala, naj predlog podprejo, "če ne iz etične zaveze do ljudi, ki jim je država pred 18 leti storila krivico, pa iz spoštovanja ustave". DZ je namreč začel razpravo o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih.

Po besedah ministrice Kresalove je namen zakona, skladno z vrsto odločb ustavnega sodišča in v duhu slovenske ustave, celovito urediti tisti del krivic izbrisanih prebivalcem, ki se nanašajo na njihov odvzet status izpred 18 let. Predlagani zakon po njenih besedah določa pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bil na dan 25. junija 1991 državljan druge republike nekdanje SFRJ in ki dovoljenja za stalno prebivanje v naši državi še nima, pridobi dovoljenje za stalno prebivanje. Določa tudi, v katerih primerih se šteje, da so imeli državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj. Predlog določa merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja v Sloveniji, na novo pa je urejena tudi izdaja dovoljenja za stalno prebivanje tudi za otroke izbrisanih, je pojasnila ministrica.

Kresalova je poslance pozvala, naj zakon sprejmejo, "če ne iz etične zaveze do ljudi, ki jim je pred 18 leti novonastala država storila krivico, pa iz spoštovanja do slovenske ustave". Poudarila je, da država s tem zakonom nikomur ničesar ne podarja, ne odškodnin ne državljanstev ne volilne pravice. Kot pravi Kresalova, odpirajo zgolj pravno korektno in po mnogih letih edino možno pot za ureditev statusa ljudem, ki so bili pred mnogimi leti protipravno izbrisani. "Da to počnemo 18 let po izbrisu in sedem let po tem, ko nam je popravo kršitev človekovih pravic naložilo ustavno sodišče, je dejstvo, ki govori samo zase. Je dejstvo, ki obsoja nadaljnje sejanje populizma o špekulantih in vojnih zločincih, obsoja vzbujanje netolerance ter strašenje ljudi z milijonskimi odškodninami," je še dejala Kresalova. (STA, mh)