Pahor z Brezigarjevo in Zalarjem

Premier Borut Pahor je za petek sklical sestanek s ministrom Alešem Zalarjem in državno tožilko Barbaro Brezigar, na katerem bi uskladili nesoglasja. Devet tožilcev je sicer Pahorju v pismu sporočilo, da sta dva najbolj izpostavljena postopka na tožilstvu potekala zakonito, v javnosti pa se pojavljajo imena morebitnih naslednikov Brezigarjeve. V kabinetu predsednika vlade so potrdili, da sta udeležbo na petkovem sestanku napovedala tako minister za pravosodje Aleš Zalar kot generalna državna tožilka Brezigarjeva.

Da bi si želeli prisostvovati na omenjenem sestanku, je v pismu premierju Pahorju zapisalo tudi devet vrhovnih, okrožnih in višjih tožilcev. V pismu so Pahorju sicer zagotovili, da je šlo v primeru odločanja o pregonu Magnusa Berglunda in kontaktiranju generalne državne tožilke Barbare Brezigar s policistom specializiranega oddelka v zadevi Baričević zgolj za izvajanje zakonskih pristojnosti. Ravnanje tožilcev v omenjenih primerih je sicer glavni predmet spora med tožilstvom in ministrom Zalarjem. Tožilci so v pismu zavrnili očitke, da je šlo v omenjenih primerih za protiustavno in nezakonito ravnanje. Vse zakonske pristojnosti, ki so bile izvajane v omenjenih primerih, so bile izvajane zgolj zaradi izpolnitve ustavne naloge pregona kaznivih dejanj, so zapisali. "Cilj takšnega ravnanja je zagotoviti učinkovito preiskavo in predložitev zadeve sodišču in ne za ravnanja, ki to ovirajo," so zapisali v pismu. Ob tem poudarjajo, da gre v obeh primerih za odprti kazenski zadevi in notranje poslovanje državnotožilske organizacije, s tem pa "za izključno pristojnost odločanja znotraj državnega tožilstva, ne pa za politično vprašanje".

Za zdaj sicer še ni znano, ali bo vlada morebitno razrešitev Brezigarjeve obravnavala že na četrtkovi seji, iz viru blizu SD pa je slišati, da bo z odločanjem najverjetneje počakala do petkovega sestanka. Minister Zalar je sicer v nedeljo za TV Slovenija napovedal, da bo razrešitev Brezigarjeve najverjetneje predlagal že v četrtek, vendar pa takrat še ni bilo znano, kdaj bo omenjeni sestanek. V torek naj bi zadevo obravnaval tudi kolegij predsednika vlade. V medijih se sicer medtem že pojavljajo ugibanja o morebitni kandidatih za naslednika Brezigarjeve. Časnik Delo je v zvezi s tem omenil višjo državno tožilko Vlasto Nussdorfer, Žurnal24 pa vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla.

Glavni predmet spora med Zalarjem in tožilstvom sta sicer odločanje tožilstva v zadevi finskega novinarja Magnusa Berglunda in neposredno komuniciranje Brezigarjeve s policistom specializiranega oddelka tožilstva, ki preiskuje, kdo je v javnost posredoval slike mrtvega Saše Baričevića, ki so ga ubili psi. Odločitev tožilstva, s katero je zahtevalo preiskavo zoper Berglunda, je pripeljala do tega, da je Zalar, kljub mnenju vladne službe vlade za zakonodajo, da so navodila v delih nepotrebna in nezakonita, izdal obvezna navodila o izvajanju državnotožilskega reda, ki določajo, kako potekajo postopki odločanja na tožilstvu. Neposredno komuniciranje Brezigarjeve z omenjenim policistom, pa je pripeljalo do odstopa vodje specializiranega oddelka tožilstva Branke Zobec Hrasta.

Brezigarjeva je v zvezi s tem v četrtek Pahorju poslala tudi pismo. Glede komuniciranja s policistom, je pojasnila, da je bilo zakonito, saj zakon o tožilstvu "eksplicitno določa, da mora biti generalni državni tožilec nemudoma obveščen o zadevah širšega javnega pomena". Obvezna navodila pa je že pred časom označila kot nezakonita. Nasprotno je minister Zalar prepričan, da so navodila nujno potrebna za zagotovitev neodvisnosti tožilskega odločanja. Glede komuniciranje Brezigarjeve s policistom pa meni, da je bilo v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu in ustavo. (STA, mh)