Kdo bo prišel na Brdo?

Zunanji minister Samuel Žbogar je v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko (OZP) na današnji seji odbora med drugim odgovarjal na vprašanja o konferenci o Zahodnem Balkanu. Povedal je, da še potekajo usklajevanja glede udeležbe na konferenci in sklepne deklaracije srečanja, napovedanega za soboto na Brdu pri Kranju.

"Iz regije imamo večino potrditev, ne pa še vseh," je Žbogar odgovoril na vprašanje o udeležbi voditeljev iz regije na konferenci. Dodal je, da še usklajujejo vprašanje udeležbe Kosova in Srbije zaradi problema statusa Kosova na srečanju. "Glede Kosova in Srbije si zaenkrat prizadevamo, da bi oba sodelovala na konferenci," je zatrdil. V usklajevanju je po besedah ministra tudi sklepna deklaracija srečanja. "Konferenca bo poslala svež nov veter iz regije v EU," je poudaril minister. Menil je še, da srečanje kaže na krepitev ugleda in vloge Slovenije v regiji.

Po besedah Žbogarja je namen konference, da se prvič sestanejo voditelji držav Zahodnega Balkana in Evropski uniji pošljejo sporočilo. Najpomembnejše sporočilo konference bi po mnenju ministra bilo, da so države regije sposobne priti skupaj in se pogovarjati o svoji evropski prihodnosti, da voditelji verjamejo v evropsko prihodnost ter so za to pripravljeni na reforme. Voditelji držav regije bi po besedah Žbogarja na konferenci tudi sporočili, da so pripravljeni na ponovno povezovanje regije in da so pripravljeni reševati dvostranska vprašanja. Nenazadnje pa je pomembno sporočilo tudi, da srečanje skupaj organizirata Slovenija in Hrvaška.

V odgovoru na vprašanje poslanke SD Darje Lavtižar Bebler je Žbogar še dejal, da je bil odziv na konferenco v mednarodni skupnosti pozitiven. To dokazuje tudi udeležba predstavnikov mednarodne skupnosti na srečanju. Na Brdo pri Kranju naj bi tako prišli predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos kot predstavnik predsedujoče EU Španije ter evropski komisar za širitev Štefan Füle. Konferenco je po besedah Žbogarja podprla tudi visoka zunanja predstavnica unije Catherine Ashton.

Minister je sicer na današnji seji odgovarjal tudi na druga vprašanja poslancev. Jožef Jerovšek (SDS) je menil, da se je ugled Slovenije v svetu v zadnjem času zelo zmanjšal in da je zunanja politika zdaj manj uspešna kot nekoč, s čimer se Žbogar ni strinjal. Kot je dejal, je sam z aktivnostmi, ugledom in zunanjepolitičnimi uspehi Slovenije zadovoljen. Med uspehi je minister omenil dejstvo, da je Slovenija dobila sedež Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), ter konferenco o Zahodnem Balkanu, Slovenija pa si po njegovih besedah krepi ugled tudi z gospodarsko diplomacijo.

Jerovšek je kot enega od neuspehov slovenske zunanje politike omenil zaprtje švedskega veleposlaništva v Ljubljani. Žbogar je pojasnil, da je Švedska zaprla pet veleposlaništev v državah EU, ne le v Sloveniji. Kot je dejal, se je o tem pogovarjal tudi s švedskim kolegom Carlom Bildtom, ki je bil zgrožen nad interpretacijo švedske poteze v slovenski javnosti in izrazil pripravljenost javnosti pojasniti stališče Stockholma, ko bo prišel na obisk v Slovenijo.

Jerovšek je ministra tudi vprašal, ali je zmanjšanje sredstev za manjšino v Avstriji vplivalo na uspešnost njegovega torkovega obiska v tej državi. Žbogar je svoj obisk na Dunaju ocenil kot uspešen. Poslancu je še pojasnil, da je vlada sredstva zmanjšala le političnim organizacijam manjšine, ob tem da so skupna sredstva za manjšino ostala enaka. O manjšini v Avstriji bosta sicer danes na skupni seji za zaprtimi vrati razpravljala OZP in komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Franco Juri (Zares) je spraševal, ali ima vlada stališče o ustanovitvi evromediteranske banke. Žbogar je odgovoril, da je treba po mnenju zunanjega ministrstva to pobudo podpreti, a je potrebno razviti tudi vse s tem povezane elemente. Dejal je še, da bo o tem predlagal razpravo na vladi. (STA, mh)